Na Colu našli rimsko cesto

Na znanem zemljevidu rimskega imperija iz 12. stoletja je označena tudi rimska cesta, ki je šla skozi Višnje. Gre za ostanke ceste, po kateri je cesar Teodozij prispel na prizorišče bitke pri Mrzli reki, ki se je v svetovno zgodovino zapisala zaradi čudeža – vipavske burje.

Ko so v Višnjah pri Colu začeli z gradnjo ekološkega otoka, so nedaleč od sedanje ceste naleteli na presenetljivo najdbo. Našli so ostanke rimske ceste iz časa cesarja Avgusta, rimskega vladarja izpred 2000 let.

Na znanem zemljevidu rimskega imperija iz 12. stoletja je označena tudi rimska cesta, ki je šla skozi Višnje. Gre za ostanke ceste, po kateri je cesar Teodozij prispel na prizorišče bitke pri Mrzli reki, ki se je v svetovno zgodovino zapisala zaradi čudeža – vipavske burje.

Ko so Rimljani zasedli območje današnje Slovenije leta 14 po Kr., so jo priključili Rimskemu cesarstvu kot provinco. Slovensko ozemlje je bilo razdeliljeno med štiri province: Italija, Dalmacija, Panonija in Norik. Skozi naše dežele so zgradili ceste za boljši pretok vojaških legij, blaga in ljudi. Eno od teh rimskih cest so sedaj odkrili na cesti med Colom in Podkrajem, v Višnjah. Za tisti čas je imela ta cesta  pomemben gospodarski in vojaški strateški položaj kot povezava Italije v notranjost predalpskega območja.

Gradnja cest je v Rimskem cesarstvu bila zelo razširjena. Zgradili so kar 400.000 kilometrov cest. Ideja Rimljanov je bila izgradnja trpežnih cest, ki ne zahtevajo veliko oskrbovanja. Posledično to pomeni manj denarja iz državne blagajne. Ob cestah so bila pogosto zgrajene pošte, gostilne in vojašnice. Ob cestah so stali mejniki, ki so označevali dolžino cest od Rima. Postavljeni so bili na vsakih tisoč korakov razdalje, to je 1476 metrov.

Ob nekdanji poštni postaji v Hrušici je muzejska soba in muzej na prostem. Foto (c): Tino Mamić

Ostanki rimske ceste na Colu so povezovali Akvilejo, ali sedanji Oglej v Furlaniji z Emono, predhodnica Ljubljane. Izgradnjo ceste je ukazal cesar Avgust leta 6 po Kr. Namen je bil povezati Furlanijo z Ljubljansko kotlino zaradi vojaške obrambe cesarstva. Ker so se bali državnega udara upornikov, so na to cesto po ukazu cesarja in senata postavili vojaške utrdbe, ki bi odbile napade ter ohranile nadzor nad to strateško cesto. Mnogi deli te utrdbe so še danes vidne po več kot 2000 letih: Ajdovščina (pri Mrzli reki), na Hrušici, v Logatcu in na Vrhniki.

Prihodnje arheološke raziskave bodo dokončno potrdile domnevo, da so ostanki v Višnjah deli te rimske ceste. Ker gre za arheološko najdišče, bo treba poiskati novo lokacijo za ekološki otok. Odkritje te ceste za Višnje prebivalce pomeni priložnost za turizem, saj lahko odprejo muzej na prostem.

Ne spreglejte
Naloži več