Zdravnik govori o Bogu (dr. Aleksej Filipov)

Dr. Aleksej Filipov

V Slovenijo se je, danes 35-letni Aleksej Filipov, zdravnik manualne medicine, iz Belorusije z družino preselil pred sedmimi leti. Živi v Novi Gorici, kjer je njegov oče zdravnik že 18 let. Z njim je najprej delal tudi Aleksej. Zato mu, očetu treh otrok,  preselitev iz beloruske prestolnice Minsk v Slovenijo ni predstavljala večje težave, saj je imel takoj urejeno službo.

Pred nekaj leti pa se je sklenil podati na povsem samostojno pot: odprl je samostojno podjetništvo, bolnike sprejema v Novi Gorici in v Kopru.  O trenutni situaciji s koronavirusom meni, da moramo striktno upoštevati ukrepe države.

Ne išče pacientov, oni najdejo njega

Dr. Aleksej Filipov

Kdor ima bolezni gibalnega sistema – težave s hernijo, z bolečinami v hrbtenici, ramenih, vratu, nogah, pa glavobole, migrene in druge neprijetnosti – mu, tako pravi beloruski zdravnik, s svojim znanjem lahko učinkovito pomaga. »Sam si ne delam reklame, ne iščem pacientov, ampak oni najdejo mene. Moja reklama je glas o mojem dobrem delu, o mojem znanju,« skromno pripomni beloruski zdravnik. Tudi ko je po prekinitvi ponovno delal v Kopru, je bila ordinacija v trenutku spet polna, še doda. Ter še, da veliko pacientov pride k njemu, ker jim slovenski zdravstveni sistem ni mogel pomagati v ustrezni meri, da bi se počutili res bolje.

Njegova specializacija je splošna kirurgija, dodatna specializacija pa manualna medicina, a se še vedno izobražuje. Zdravnik manualne medicine je, preprosto povedano, tisti, ki z ustreznimi pritiski rok na obolele dele telesa oziroma točke, ki nanje vplivajo, pomaga zdraviti tkiva in tako olajšati, odpraviti bolečine.  »Medicina napreduje, težave mojih bolnikov pa so zame izziv, saj jim želim res učinkovito pomagati, zato se neprestano izpopolnjujem v medicini. Hkrati se poglabljam v medicinsko aplikativno kineziologijo, nevrologijo, nevrofiziologijo in psihofiziologijo. Vsako leto zato zaradi študija potujem v Moskvo,« pojasnjuje Aleksej Filipov.

Holistični pristop: oseba je celota

Dr. Aleksej FIlipov z družino

Poudarja, da je njegov pristop k pacientu holistični, kar pomeni, da bolnika obravnava celovito: »Človeka ne moremo deliti na dele, vsaka oseba je celota. Težave pacientov mi odpirajo potrebe po več in več medicinskega znanja. Če nekoga boli križ, ni nujno, da bom zdravil samo tisti del telesa, saj lahko ta bolečina izvira od drugod. Kar predhodno ugotavljam iz več zornih kotov – tudi čustveno stanje človeka nam pokaže, od kod izvirajo težave. Ko zbolimo, se naša čustva okrepijo, posebno strah. Na čustva, še posebno, ko jih ponotranjimo,  pa se telo, mišice vedno odzivajo. Zraste nam krvni tlak, pospeši se bitje srca. Stalni občutek strahu in ogroženosti lahko pusti posledice na organih, ki zato vstopijo v neko patologijo. Če se v nas konstantno kopičijo določena čustva, lahko postane stanje kronično, posledično lahko tudi pozicije mišic v našem telesu postanejo kronične napete, od slabe drže ramen, krčev med lopaticami, bolečin v križu  in še marsikaj …,« razloži beloruski, zdaj novogoriški in koprski zdravnik.

Zato, dodaja, pri pacientih obravnava tudi njihovo psihično oziroma čustveno stanje. Pa njihovo držo: »Že po hoji vidim, kaj s človekom ni v redu. Temu se reče vizualna diagnostika. Poznamo nekaj stereotipov drže, ki je vedno odvisna od stanja mišic.« Preden določi diagnozo in na njeni osnovi adekvatno zdravljenje, opravi še nevrološki pregled – pregleda reflekse oziroma delovanje živcev. Pojasni, da sicer vse to zgleda čudežno, ampak gre samo za medicinsko znanje, ki ga ima: »Pacienti sicer mislijo, da je naše znanje genialno, a zdravniki se moramo neprestano izobraževati.«

Pri tem še izpostavi, da si za vsakega pacienta vzame čas, se z njim pogovarja, ga spodbuja, mu daje pojasnila, mu razloži, zakaj so težave, od kod izvirajo in še marsikaj: »Če človek živi v neznanju, ga je strah. Kar prinese dodatne težave. Če mu vse primerno in pravilno razložiš, je velikokrat to že pol poti do ozdravitve oziroma boljšega počutja. Tako ukvarjanje z bolnikom je seveda lahko brezkončno, a jaz si vedno vzamem čas. Menim, da ravno iz tega razloga zdravniki ne bomo nikoli ostali brez dela. No, razen sedaj, ko smo zaradi koronavirusa vsi v karanteni.«

»Res gre za izjemno zgodovinsko situacijo, v kakršni človeštvo še nikoli ni bilo. A vseeno bi morali biti pri poročanju o dogajanju glede širitve okužbe nekoliko bolj previdni.«

Korona je opozorilo, da uničujemo planet

O tem pojavu, ki je preplavil ves svet, kot zdravnik in kot kristjan meni:  »Gospod nam ga je poslal, da bi se zavedli, kako pomembno je človeško življenje, okolje, naš planet, naše družine, odnosi, zdravje. Da bi se zavedli, s kakšno hitrostjo uničujemo naš planet in to skušali upočasniti, ter da bi se zavedli, kako zaradi vsakdanjega hitenja pozabljamo na ljudi.« To je sporočilo dr. Alekseja Filipova. A ni edino. Nekoliko kritičen je do medijev: »Ne pravim, da zaradi koronavirusa, ki povzroča bolezen covid 19, ni problemov, a vseeno menim, da je odziv javnosti oziroma medijev malo premočan. Povzroča paniko, ki pa je patološka reakcija. In strah potencira strah, kar na splošno ni dobro. Saj to čustvo za sabo povleče reakcije fizičnega telesa, torej kakšno bolezen, težavo. Menim, da bi bilo bolje, če mediji ne bi tako – kdaj tudi senziacionalistično – poročali o koronavirusu.«

Ne pozabimo na Boga in praznike

Ocenjuje še, da je v Sloveniji manj panike kot v drugih državah, denimo v Rusiji. »Res gre za izjemno zgodovinsko situacijo, v kakršni človeštvo še nikoli ni bilo. Lahko opazujemo, kako psiha (strah, panika) deluje na nas, a vseeno bi morali biti pri poročanju o dogajanju glede širitve okužbe nekoliko bolj previdni. Previdnost brez panike.  Seveda ne želim poenostaviti zadeve, a resnica vseeno, tako menim, ni le bela in črna,« ocenjuje Filipov.

Njegovo zdravniško mnenje je, da ta koronavirus ni tako strašen, kot se ga bojimo. Ker je na Zemlji več virusov kot je vrst celic v živih bitjih: »Ne morete si predstavljati, koliko virusov je okoli nas, koliko vrst, variant. Koronavirus  je virus, ki napade pljuča, lahko pa tudi prebavni trakt. Da je ta tako uničujoča, je slučajnost. A dobra novica je, da tudi če je virus agresiven, sčasoma ne bo več toliko. Sčasoma bo, upamo, ta virus mutiral v manj agresivnega. Moramo pa se strogo držati ukrepov države. Da je država in sploh svet sprejel tako striktne ukrepe, kaže na to, da neizmerno hlepenje po bogastvu človeštva vendarle ni pokvarilo. Človeškost je ostala. Če človečnosti ne bi bilo več, bi dopustili, da virus pokosil starejše, ki so rizična skupina. Vem, sliši se grozno, a upam si pomisliti, da bi se tudi to lahko zgodilo, če bi se povsem prepustili hlepenju po bogastvu.«

»Če bi delali v zdravstvu, bi imeli priložnost dojeti, da je zdravje in življenje pacientov le do neke točke odvisno od zdravnikov, od tam dalje vse ureja Bog.«

Sicer, poudarja Filipov, smo Slovenci precej zdrav in odporen narod, ki se redno rekreira in skrbi za splošno zdravje, kar nas lahko bolj obvaruje pred okužbo. Opaža pa, da ljudje ne uporabljajo pravilno rokavic in mask. V trgovinah se vidi, da mnogi sploh ne razumejo, kako se je treba varovati okužbe. Morali bi se bolj podučiti, kako in kdaj naj uporabljajo masko, da je maska po dveh urah neuporabna itd.

Zdravje, zdravniki in Bog

Kot kristjan opozarja, naj v teh časih, še posebno, ker se bliža velika noč, ne pozabimo na Boga: »Če bi delali v zdravstvu, bi imeli priložnost dojeti, da je zdravje in življenje pacientov le do neke točke odvisno od zdravnikov, od tam dalje vse ureja Bog.« Sogovornik še razmišlja, da nam je ta korona virus morda poslal Gospod, seveda v duhovnem smislu, zato, da bi se ljudje zavedli, kdo so in kako ravnajo s svojim življenjem in soljudmi.

»Pred veliko nočjo, je čas za post, ki ga ravno zaradi ogrožujočega virusa lahko doživimo bolj poglobljeno, v kar smo tako rekoč na neki način zaradi karantene tudi prisiljeni. Zato izkoristimo te trenutke karantene, da se več ukvarjamo z družino, s sabo, gradimo si srečo, veselje do življenja, poklica,« je prepričan Filipov, ki zelo dobro govori slovensko.

Članek je nastal v sodelovanju s portalom Domovina.je.

Ne spreglejte
Naloži več