Društvu Tigr odprto pismo

Zastava, raztrgana, Črni Kal. Foto (c): Tino Mamić

Pred leti sva se s soprogo, kot domoljuba, sam pa tudi kot ponosen Primorec, včlanila v Vaše društvo Tigr. Vedoč, da so v njem tudi mnogi simpatizerji komunizma. To naju ni motilo, saj je domoljublje nad političnimi tabori.

Že na prvem občnem zboru v Ajdovščini pa sva bila razočarana, saj sva videla, da je bilo društvo zlorabljeno za propagando idej samo enega političnega tabora. Društvo je namreč sprejelo za svoje partnerje in sodelavce zvezo takoimenovanih borcev. Tisto zvezo, ki predstavlja partizane, uničevalce Tigra. Takrat sva nehala plačevati članarino v prepričanju, da bova tako prenehala biti člana, saj to piše v pravilniku.

Zastava, raztrgana, Črni Kal. Simbol delovanja društva Tigr, ki nima s tigrovci nobene zveze, razen manipulativne. Foto (c): Tino Mamić

A še danes, po kakih dvajsetih letih, sva dobila na dom vsak svoj izvod glasila društva. V njem je polno manipulativnih prikazov zgodovine, vseh iz samo enega zornega kota. Komunističnega. Ne partizanskega. Partizan je bil tudi moj ded, a je državljansko vojno doživel povsem drugače. Zato je prikazovanje partizanskega gibanja samo skozi neokomunistična očala zloraba spomina na večino partizanov, ki so bili domoljubi in nikakor komunisti. Rdeča zvezda, ki je tolikokrat fotografirana v Vašem glasilu, je tista, ki je v grob spravila mnoge tigrovce. In je tista, s katero je Tigr v zamolčanost porinila ravno zveza takoimenovanih borcev.

Škoda Vašega papirja, zato, mi prosim glasila, ki me ne le kot domoljuba, ampak tudi kot profesorja zgodovine, žali, ne pošiljajte več. In prosim, da naju s soprogo nikakor ne štejete več za svoja člana.

Veste, ni problem, da imamo na zgodovino različne poglede. Tudi debatiranje ali celo prerekanje o tem ni noben problem. Problem je, če drugemu ne dovoliš, da ima drugačno mnenje od tvojega.

Tino Mamić

PS:

Zakaj to pišem javno? Zato, ker bomo do nacionalne sprave prišli le z glasnostjo. S tišino ali celo vsiljevanjem molka pa ne. Povedati si moramo naglas in si prisluhniti. To pismo sem poslal na društvo že večkrat v zadnjih letih, a ne pomaga. Porpagandno literaturo mi domov pošiljajo še naprej.

Ne spreglejte
Naloži več