Skrivnost svete Trojice

Andrej Rubljov: Sveta Trojica. Med 1425 in 1427 je znameniti ruski slikar ustvaril ikono, ki je danes verjetno najbolj slavna od vseh. Upodobil je tri angele, ki so obiskali Mojzesa in jih povezal s sveto Trojico. Jezus je v sredini, telesi Boga in Svetega duha pa ponazarjata kelih. Vsi trije pa upodabljajo krog: hostijo in popolnost. Ikono hrani Tretjakovska galerija v Moskvi.

Ko pomislimo na pojem »skrivnost« v teološkem pomenu te besede seveda poudarimo, da je samo z golim razumom naravnost nemogoče razvozlati bistvo, ker je zakrito našim še tako logičnim spoznavam. Mnogi cerkveni učitelji so o tem razglabljali in si ob tem »pulili lase«, a samo z našimi predstavami je nemogoče razkriti vse, spoznavamo le delno »kakor v ogledalu«, bi rekel apostol Pavel. Samo vera je torej tista, ki nam lahko daje pomoč.

Najslavnejša ikona

Pa skušajmo vsaj malo odriniti v ta ocean skrivnosti in imejmo pred sabo ikono najslavnejšega ruskega slikarja Andreja Rubljova (umrlega leta 1428), ki čudovito predstavlja sv. Trojico.
“Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: “Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.« (Jn 16,12-15)

S temu besedami hoče Jezus poudariti občestvo, ki obstaja med njim in Očetom, s katerim živi isto identiteto. »Jaz in Oče sva eno« (prim. Jn 10,30). Ve kar pripada Očetu in Sinu pa pripada tudi Sv. Duhu. Sv. Duh je »sredstvo« občestva in bistvene edinosti med Očetom in Sinom, ki je tudi prejemnik iste vezi. Zahvaljujoč Sv. Duhu, pa je vse kar pripada dvojici Očetu in Sinu, pripada tudi nam, ker postanemo v Njem soudeleženci. V resnici Duh govori ali »jemlje«, oznanja, priča, uresničuje. V Apostolskih delih Sv. Duh sprejema odločitve skupaj z apostolskim kolegijem, predlaga, posega, tolaži in deluje za življenje Cerkve. Duh izraža Božjo notrajo dinamiko, njegovo temeljno resnico. Takorekoč sam »preučuje Boga« (prim. 1 Kor 2,12) in nam razkrije tisto, kar je sam v sebi. In to kar nam razkriva je predvsem to: da je On sam (Duh) Bog, tako kot je Bog tudi Jezus in Bog je tudi Oče. Seveda to niso tri božanstva, razdeljena in neodvisna. To ni neke vrste politeizem ali monoteizem. Niti eden niti drugi namreč ne govorita o “treh načinih bivanja” enega boga.

Tri osebe: en sam Bog

Andrej Rubljov: Sveta Trojica. Med 1425 in 1427 je znameniti ruski slikar ustvaril ikono, ki je danes verjetno najbolj slavna od vseh. Upodobil je tri angele, ki so obiskali Mojzesa in jih povezal s sveto Trojico. Jezus je v sredini, telesi Boga in Svetega duha pa ponazarjata kelih. Vsi trije pa upodabljajo krog: hostijo in popolnost. Ikono hrani Tretjakovska galerija v Moskvi.

Sv. Trojica je en sam Bog, večni in neskončni, vsemogočni in nepokvarljiiv. Ena »snov«, a tri Božje Osebe, Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh v eni Božji naravi. Vsaka od teh oseb je enaka drugi, hkrati pa se razlikuje od druge. Vsak od njih je drug ob drugem, vsak se daje drug drugemu in z njim prepleta. Živiijo stalen odnos medsebojnega deljenja in občevanja, ki ga vsi nenehno vključujejo in ta se imenuje Ljubezen.

Kristjani to skrivnost izpovedujemo z znamenjem križa, skupaj s tisto o Učlovečenju in smrti Božejga sina, kar pač križ predstavlja.
Neizvedljiva in nedosegljiva skrivnost, ki se izogne vsem prerogativam človeškega uma in, ki nam jo lahko razkrije samo Jezus po Sv. Duhu. Izogiba se vsakemu »nadzoru« človeškega razuma in vzpostavlja edinole molitveni odnos vere.

Trojica izpričuje resnično vsemogočnost božanske Ljubezni, ki sama po sebi usklajuje individulanost in občestvo hkrati, kjer nobena od njih ne postane izključna kategorija: v sebi Bog želi biti sam, eno in edino, a hkrati ne želi biti sam, ampak raje ljubi in živi v občestvo in solidarnost. Čeprav v polni transcendenci Boga, ni statičen, ampak živi konstruktivno dinamiko. Podobno kot med prijatelji, ki prejmejo darilo. Dar, ki prehaja med rokami, je sam po sebi učinkovit vzrok za občestvo, uresničuje enotnost čustev med človekoma in postane vez enosti sami.

Praznik Svete Trojice naj v nas prebudi čut medsebojne vzjamenosti, spoštovanja in solidarnosti. Predvsem pa okrepi vero, upanje in ljubezen.

 

In the news
Load More