Ne bojte se, vredni ste veliko več kot vrabci!

Ali se res lahko primerjamo z vrednostjo vrabcev? Jezusove prilike moramo razumeti v kontekstu tistega časa. Vrabci so bili v tistem času najcenejše meso, meso za reveže, dva vrabca za en novčič, morda bi to imelo vrednost današnjega enega centa ali še manj. Ampak tukaj gre za vrednost vseh vrabcev, ki povrhu vsega niti ne znajo dobro peti, prej bolj vreščijo. Torej v božjih očeh smo DRAGOCENI bolj kot vsi vrabci skupaj.

Gre namreč za božjo skrb za nas, tako kakor so nam vsi »lasje na glavi prešteti« in nobeden z nje ne pade brez Očetove volje, v prenesenem pomenu označuje dejstvo, da smo pred Bogom neprecenljivo bogastvo. Zato je neutemljen strah, ki nas velikokrat navdaja in si ne upamlo slediti Božjemu Duhu. Torej slediti plemenitemu cilju v doslednosti svojih življenskih odločitev. Brezkompromisno in ne z nekimi udobnimi rešitvami “napovprek”, zato pa smo pred tistimi, ki nam zaradi svojega imena KRISTJAN, seveda zelo slabo zavarovani in izpostavljeni.

Četrt milijarde preganjanih kristjanov

Po svetu je preganjanih več kot 245 milijonov kristjanov, marsikje zažigajo katoliške cerkve, pobijajo duhovnike, vsak deveti kristjan doživlja nasilje zaradi izpovedovanja svoje vere in število vsako leto narašča. Božja Beseda nas zato na današnjo nedeljo hrabri. Čeprav nas kot apostole Jezus pošilja med volkove, tudi take v ovčjih oblačilih. Ampak »sine dolore non vivitur in amore« – brez bolečin ne moreš ljubiti, ki je lepa misel Tomaža Kempčana. Vsak dober namen pozna neprijetnosti, in tistim, ki nam nasprotujejo, moramo vedno upoštevati, da s tem, da delamo dobro, ali kot pravi Freud: »Nikoli nismo tako nemočni v trpljenju kakor v trenutku, ko ljubimo«, smo izpostavljeni svetu, ki tega ne mara in ne ceni. Biti nosilec resnice je dostikrat zavržno dejanje, ker božja beseda zareže v dno človekovega srca. Samo neko površinsko krščanstvo zaradi lepih praznikov in množice ljudi, ki vsi enako mislijo, ne more spremeniti sveta. To je samo jutranje kikirikanje petelina, ki čez dan molči, ker ga zaposlujejo druge stvari. Pomislimo na preroka Jeremija, kaj vse so počeli sonarodnjaki z njim, ker je govoril Resnico. Ta edina osvobaja, čeprav je tudi Pilat ne pozna in ne prizna, si samo umije roke in obsodi. A vendar se ne smemo bati, čeprav smo ranljiv in lahek plen za sovražnike. A kdor dela za Gospoda, je v božjih očeh dragocen. Kdor trpi in je potlačen in nosi breme preizkušnje in ponižanja zaradi krščanskega prepričanja, ali zaradi svoje misijonarske vneme, bo zagotovo dobil nagrado.

Kdo je Kristusov pričevalec

Seveda mučeništvo ni neko nujno varstvo za tiste, ki umrejo zaradi vere. Gotovo si taki ljudje zaslužijo večjo slavo, saj za svojo vero kot »priče« – martyreuo – pričati, je nekaj prerogativnega za kristjana tudi v vsakdanjem življenju. Mučenec je zato v prenesmem pomenu besede vsak, ki verjame in dokaže, da lahko z vztrajanjem v dobrem kljub preizkušnjam in nasprotovanjem »pričuje« za Kristusa. Tako je lahko mučenec vsak zaposlen, ki je prisiljen trpeti prevare svojih sodelavcev, ker je krščanstvo njegova intimna izbira, študent, ki prenaša opazke sovrstnikov, ki ga preizkušajo: »pa kaj nisi dovolj star in pameten, pa še vedno hodiš ob nedeljah k maši«. Vztrajnost in pogum, zaupanje v Boga, ki nas ne zapušča, edino to je potrebno, da svojo vero ohranimo. Je »strah pred Bogom«, poseben dar Svetega Duha, ki smo ga bili deležni na binkoštni praznik in velja za temeljno načelo v Knjigah modrosti. Ključni stavek našega razmišljanja je v 28. vrstici: »Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v peklenski dolini”. Ne gre za nikakršno božanje in pomilovanje, ampak za resno držo kristjana, ki ne bo klecnil za vsakim novim pišem nauka in “iskal nove obraze” za svoje voditelje, marveč sprejel svojo poklicanost z vso odgovornostjo. Torej nikakor ni preprosto biti kristjan v modernem svetu, kjer nam celo ustave zagotavljajo svobodo izpovedovanja vere. Daleč od tega. Svet je sekulariziran in brezbrižen do vere in se iz vernikov norčuje, iz vseh, ne samo kristjanov. Zato ne strah pred svetom, marveč strah pred Bogom, ki je zavedanje, da je Bog stvarnik vsega in da spremlja življenje, tudi življenje vrabcev in naših las na glavi.

Edino Bog

Edino Bog je tisti, ki nas spoštuje in ljubi na najbolj intimen način. Zato je strah pred Bogom najprej izbira ponižnosti, kot temeljnega sloga življenja, da lahko živimo v veliki skrivnosti, ki je položena v naša srca po Sv. Duhu, ki nam je bil dan in prebiva v nas. Nasprotno od strahu pred Bogom pa je strah, ki je nasprotje vere. Zdi se, da je svet močnejši od od vere, ampak samo vera strah premaga. In to je zmaga naša vera, tako kot pravi evangelist Janez: “kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera” (1 Jn 5,4).

In the news
Load More