Koga ljubiti (duhovna misel)

Kozarec vode. Foto (c): Pixabay

»Kdor ljubi očeta ali mamo bolj kot mene, me ni vreden; kdor ljubi svojega sina ali hčer bolj kot mene, me ni vreden. ” S temi Jezusovimi besedami se odpre današnji evangelij (Matej 10,37-42), besede, ki lahko zbujajo presenečenje in morda začudenje. Kako torej: ali ne velja, da moramo ljubiti bližnjega kot samega sebe? In kdo je bližje od staršev in otrok?

Usmerjati ljubezen

Jezus ne zanika vrednosti in zavezanosti, ki jo prinaša ljubezen do družinskih članov. Nasprotno, ljubezen usmerja tako, da se izrazi na najboljši način. Pomislimo npr. na mater, ki je večkrat a zaman nagovarjala svojega sina, naj neha jemati droge, pa jo je prijavil policiji, da ga mati maltretira in ne pušča svobode in da ga ne ljubi. Torej to ni bila nikakršna ljubezen, ki bi jemala svobodo, kajti mati je imela prav, ko je gledala, kako sin zaradi drog propada. Lahko bi ravnala drugače in bi zakrivala dejanski položaj sina in sebe. To je dejansko krivica enega do drugega. To pa nastane takrat, ko iz tega začaranega kroga izpustimo božje delovanje njegove milosti. Kaj bi Jezus storil v tem položaju, ki se zdi brezihoden. Kaj bi torej on storil za nas. On išče v človeku najprej dobro, ki ga ima vsak.

Pojasniti pa moram še en stavek iz današnjega odlomka Iz Mt 10, 37-42. Namreč: »Kdor bo svoje življenje zadržal zase, ga bo izgubil in kdor svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo našel.« Kaj hoče povedati Jezus. S tem opominja, da se v tem življenju odpravljamo na dvojno pot: nebesa ali pekel.
Ohranjati svoje življenje zase pomeni živeti na sebičen način, razmišljati samo zase, zanemarjati bližnjega. Imamo se za pametne, ker želimo iz svojega življenja iztisniti vse, misleč, da smo najbolj pametni na tem svetu in da je to, kar počnemo edino prav, iztisniti torej vse, kar nam ponuja reklama »uživaj mladenič svojo mladost« in izkoristi dan zase »carpe diem«. Posledica vsega so razvaline življenja, tiste notranje, ki pa se pokažejo tudi navzven: neurejeno družinsko življenje, trpljenje otrok v družini, grobost odnosov.

Povrnjeno nam bo stoterno – že tukaj

Če »izgubimo« življenje tukaj in zdaj, ne pomeni, da smo zaradi ljubezni do Boga prikrajšani. Morda se res »žrtvujemo« za mnoge stvari, z odrekanjem, ampak samo zato, ker za to pričakujem neko nagrado. Npr sebičnost, ko mislimo samo nase, pa vse to vodi v nemir duha, ker kar iščemo ni nikoli dovolj. Nesebičnost pa vodi v harmonijo in notranji mir. Povrnjeno nam bo stoterno, a ne samo v prihodnjemu veku, marveč tudi tukaj in zadaj, a ne na tak način, kot bi sebično pričakovali in grdo gledali na druge, ki živijo drugače. Kot ona gospa, ki nikakor noče prejeti obhajila na roke v tem »koronačasu«, češ da to vodi v onečaščenje svete hostije. Kaj so morda roke bolj nečastne kot njen jezik? To seveda sam Bog ve, ne mi. Potem evangelist nadaljuje: »Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal” (Mt 10, 40). Ter nadaljuje: “Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.« (Mt 10,42).

Človek-Bog je solidaren z nami, ker je eno z Očetom, ki ga je poslal k nam. Pristnejšega odnosa torej ne moremo ustvariti z Bogom, razen v povezavi z Jezusom, ki ga sprejmemo v svoje življenje, da nas vodi do večne svobode, ki je Bog sam.
Na svetu je morje novodobnih “prerokov”, prepostih vsakdanjih ljudi, ki živijo preoblečeni v delavce, pisarniške kolege, preproste matere v naših družinah brez neke natančne teološke izobrazbe, ampak živijo z neko vedrino in svobodnim pristopom, kakor nekašen neviden božji recept. Zato prosite Duha, da bi vam omogočil branje src, da bi vam pomagal pogledati v oči, da bi dojeli, koliko moči ima človek v življenju. In ko jih prepoznate, jim dajte kozarec vode, vaš nasmeh, vaš iskren pozdrav, stisk roke, drobno šalo…

Križ in kozarec vode, ki dajeta vse življenje in ne dajeta skoraj nič, sta skrajnosti istega gibanja. “Svežo vodo” je treba zagotoviti, skrbno oskrbovati svoje življenj z najboljšo vodo, ki jo imate, lahko bi celo rekli “ljubečo vodo”. Za življenje po evangeliju ni nič premajhnega, nič pristno človeškega, ki ne bi imelo odmeva v božanskem.

Celoten evangelij je res lahko v enem samem kozarcu vode. Čudovita je Jezusova pedagogika. In kaj je dobra novica današnjega nedeljskega branja? Bog gleda v človekovo srce in ne na njegov nastop.

 

In the news
Load More