Danes je tržaški Narodni dom postal nazaj slovenski. Najvišji predstavnik naše države, predsednik Republike, Borut Pahor, Primorec s skrajnega konca Vipavske doline, je dejal:
»Italija in Slovenija skupaj proslavljata. Gre za prepovedane sanje, ki so postale resničnost«
Brez vsakega pretiravanja lahko rečemo, da se je s tem zapisal v zgodovino. Kot nekdanji komunist je naredil korak, ki ga velika večina levičarjev, posebej politikov, ne zmore. Ali pa si tega ne upa.
Za dva portala sem napisal dve kolumni za Požareport in Domovino. Ne, nisem se ponavlaljal. O tem temi bi lahko napisal še tri kolumne 🙂 Zapisal sem med drugim, da ne bom verjel, dokler, ne bom videl. Po tomaževsko. Zato sedaj z veseljem in ponosom objavljam fotografije, o katerih so naši predniki, vsi brez izjeme veliki domoljubi in odločni nasprotniki fašizma, samo sanjali. Celo dolgo stoletje!
Sprava med Italijani in Slovenci se je slednjič le začela. Hvala predsednikoma, pa tudi onemu, ki je nad njima.
Jurij Paljk, urednik Novega Glasa, je zapisal:
“Narodni dom je natančno sto let po fašističnem barbarskem požigu vrnjen naši narodni skupnosti. Vrnjen ponovno nam, Slovencem, ki živimo danes v Italiji. Gre za simbolično in pravično gesto, ki sta jo predsednik Republike Italije Sergio Mattarella in slovenski predsednik Borut Pahor nadgradila še z obiskom dveh krajev bolečine v Bazovici, kar določenim krogom tako v Italiji kot v Sloveniji ni pogodu. Gre za simbolno gesto, s katero nameravata predsednika držav ob vrnitvi Narodnega doma začeti novo poglavje celitve ran, ki nam jih je vsem, ki tu živimo, pustilo krvavo dvajseto stoletje. Narodni dom bo spet v naših rokah. Poznavalci vedo povedati, da bo proces vračanja dolgotrajen, trajal naj bi deset ali več let, a najbolj pomembno je, da je slovenska organizirana narodna manjšina v Italiji zmogla toliko poguma in zdrave pameti, da je ustanovila fundacijo, ki bo zanj skrbela. Vsem, ki so pri pripravi fundacije za Narodni dom sodelovali pošteno, gredo naše iskrene čestitke.
Tako predsednica SKGZ Ksenija Dobrila kot predsednik SSO Walter Bandelj, slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc in drugi, če slovenskega predsednika Boruta Pahorja niti ne omenimo!, so danes tarče poniglavih, neupravičenih, nedostojnih žalitev in obrekovanj, predvsem na svetovnem spletu. Vsem naštetim in njihovim sodelavcem, ki so iskreno in brez fige v žepu sodelovali pri zahtevnem procesu usklajevanja različnih mnenj, priprave fundacije in trajni vrnitvi Narodnega doma v slovenske roke, gredo naše iskrene čestitke!
Narodni dom je bil in naj postane ponovno kraj srečevanj, pomembno pa je, da je ponovno v slovenski lasti. Prepričani smo, da bo naša narodna skupnost preko fundacije znala dobro upravljati z njim, kot to zna, recimo, svetovno znani florentinski muzej Galleria degli Uffizi, ki je za direktorja poklical izjemnega nemškega organizatorja in poznavalca umetnosti. Ime mu je Eike Schmidt in iz florentinskega muzeja je spet naredil biser, ki mu ga ni para v svetu.
To pišem nalašč, ker mora biti vodenje Narodnega doma prozorno, čisto, jasno, vsem na očeh. Nobenega sprenevedanja, nobenih igric ne potrebujemo okrog Narodnega doma, ničesar ne!
V zubljih požara, ki ga je pred sto leti uničil, se je Narodni dom prekalil v legendarni simbol za vse Slovence.
In tudi upamo, da ne bo slavja 13. julija v Trstu motila nobena nepotrebna manifestacija takih in drugačnih, predolgo smo namreč že čakali na ta dan!”
