Intervju z Deni Kragelj “Čedalje bolj se zavedamo pomembnosti kvalitete otroške literature”

Tokrat bomo v intervjuju predstavili Deni Kragelj. Je avtorica dveh zbirk terapevtskih pravljic “Življenje v gozdu” in “Življenje v morju”. V njenih zgodbah praviloma nastopajo živali in so namenjene predšolskim otrokom. Gre za posebni zbirki pravljic za otroke. V pogovoru z avtorico boste izvedeli več o njej sami, terapevtskih pravljicah ter o njenih načrtih in projektih, ki jih pripravlja. Med drugim pripravlja tudi že tretjo zbirko pravljic. Več v intervjuju.

Kako bi se opisali?

Inovativna, globoka, drugačna, svobodna, a hkrati natančna.

Pišete prav posebne pravljice za otroke. Terapevtske. Nam zaupate kaj več o tej zvrsti pravljic?

Terapevtske pravljice pomagajo vzgajati in razumeti otroka. V ozadju imajo pedagoški namen in olajšajo spregovoriti o vsakdanjih težavah, s katerimi se otrok srečuje. Poimenujejo različna čustva, predstavijo kompleksne situacije in rešitve za njih. Posebne so. Tako kot jaz. (smeh)

Dobre pravljice verjetno ne nastajajo mimogrede. Kako se jih lotite? Je potrebno veliko priprave?

Res je, vsaka pravljica mi vzame precej časa. Vedno se začne s stisko, ki jo zaznam pri otroku. Preučim situacijo, nekaj dni premišljujem o njej, berem, se posvetujem in ugotavljam možne vzroke za določeno ravnanje, ki ga želimo preprečiti oziroma spremeniti. Izberem lik, večinoma žival, ki bi ustrezala tej temi in določenem naravnem življenjskem okolju (trenutno recimo pišem knjigo Življenje v hribih). Raziščem življenje te živali in vse njene posebnosti, ki bi jih rada posredovala bralcem. Potem se začne zgodba, ki jo vedno najprej v živo pripovedujem svoji hčerki. Ona je najboljši poslušalec in zelo natančen kritik. (smeh) Porabim cel dan za spisati pravljico, ki je dolga le eno stran. Potem jo moram pospraviti za nekaj dni in znova prebrat. Vsakič najdem kaj novega, kar bi spremenila, dala ven ali dodala. Šele, ko začutim popolnost pravljice, jo pošljem v pregled strokovnjakom, terapevtom. Aja, seveda, pred tem še vse otroke, ki mi pridejo blizu izprašam težje besede iz pravljice in preverim, če jih res razumejo. (smeh)

Za katero starostno skupino otrok so primerne? So primerne tudi za starše?

Ko sem šele začela pisati, sem ciljala na predšolske otroke. Optimalna starost se mi je zdela 3-4 leta. Kmalu sem ugotovila, da so pravljice zadosti razumljive tudi mlajšim otrokom. V vrtcih smo jih brali v najmlajših skupinah in so res lepo sledili, razumeli in se odzivali. Presenetil me je odziv šolarjev, ki so celo na razredne ure nosili moje knjige. S tem v mislih sem pisala drugo knjigo, Življenje v morju. Ohranila sem enostaven stil pisanja, hkrati pa širše zastavila teme, da ne bodo izključile starejših otrok. Nemalokrat sem dobila zahvale s strani staršev, ki so dobili odgovore in jasne napotke, ko niso več vedeli, kako naprej. V tretjo knjigo sem skrila veliko nasvetov za odrasle. Torej ja, zdaj res lahko rečem, da moje zgodbe pokrivajo vse starostne skupine. (smeh)

V sklopu vaših zbirk najdemo tudi zgoščenko s pravljicami. Kako to, da ste se odločili za tak pristop?

Pri otrocih lahko opazite, da isto zgodbo želijo slišati stokrat, kakšno drugo pa sploh ne. Starši zelo kmalu postanemo naveličani, otrok pa nekaj predeluje in za njega je pomembno znova in znova poslušati isto pravljico. In ne le to. On si jo želi doživeti enako navdušeno kot prvič. Mi pa nismo tako dobri igralci, da otrok ne bi zaznal, da desetič imamo že dovolj. Takrat je rešitev zgoščenka. Vztrajala sem, da ne sprejmem dodatnih zvokov v ozadju. Nisem želela velikega nihanja in spreminjanja glasu. Iskala sem glas Mame, ki pred spanjem bere otroku. Ker ga nisem takoj našla, sem CD za knjigo Življenje v gozdu posnela jaz. To je bil kar velik izziv glede na moje hrvaške korenine, potrebovala sem veliko vaje in še vedno naredila napake. Studio in mikrofon so zame prav tako bili novost. Drugič sem to delo prepustila strokovnjakinji. (smeh)

Kaj pa pobarvanke? Se skriva še kaj drugega tudi za tem?

Pobarvanke otroku podarijo čas za predelati pravljico v svoji intimi. Izbira barve ali celo še kaj nariše. Vsaka pobarvanka ima nekaj prostora za njihovo domišljijo. Ta pa je za odrasle lahko zelo koristna informacija, ki pokaže, v katero smer jih razmišljanje pelje. Odlična podlaga so za pogovor. Ni jih treba vprašati, kako se počutijo. Vprašamo pa lahko, zakaj je uporabil črno barvo, kako to da je prav ta lik tako natančno pobarval in tako naprej. On bo ponosno predstavil svojo umetnino, mi pa lahko iz tega sestavimo sliko otrokovega počutja.

Kakšno je po vašem mnenju, mnenje javnosti o pomenu pravljic za spodbujanje razvoja otroka?

Čedalje bolj se zavedamo pomembnosti kvalitete otroške literature. Vsaj v Sloveniji opažam, da starši iščejo pravljice, ki bodo otroku ponudile še kaj več kot le zgodbo.

V vaših pravljicah praviloma nastopajo živali. Kako to?

Tako pokrijem širšo paleto likov. Sedemletnemu fantku se ni težko poistovetiti z zvezdico ali meduzo. Težko pa bi se identificiral z likom triletne punčke. Iz istega razloga se izogibam uporabljati imena, saj nas lahko spomnijo na neljubega soseda ali najboljšo prijateljico. Hkrati izkoristim priložnost otroke naučiti o življenju živali in spoznati različna življenjska okolja.

Se zgledujete tudi po katerih domačih ali tujih avtorjih? Jih jemljete kot svojo konkurenco?

Konkurence nimam in tudi sama nočem biti konkurenca. Ljudje prepoznajo kvaliteto in za vsakega od nas je prostor. Sodelujem z nekaterimi pisatelji in si pomagamo z nasveti glede logistike. Vedno pravim, da s skupnimi močmi vsi zmoremo še veliko več. Kar nekaj knjig je že šlo čez moje roke in sem občudovala zgodbo, ilustracije ali zamisel. Včasih v njih najdem odgovor za svoje dileme ali mi pomagajo najti rešitev. Dovolim tudi uporabo mojih pravljic na delavnicah, ne dolgo nazaj so eno pravljico priredili za “kamišibaj”. tri pravljice so spremenili v pesmi. Cela prva knjiga je že dostopna kot animirana vsebina. In vse te ideje niso bile moje! (smeh)

V Sloveniji ste izdali dve zbirki pravljic. Se obeta še kakšna?

Res je. Zbirka Življenje v gozdu bo na drugo obletnico izida že v tretjem ponatisu. Zbirka Življenje v morju pa na prvo obletnico izida gre v drugi ponatis. V kratkem pride še tretja knjiga. Letos nas čaka še veliko dela, kot lahko vidite. (smeh) Ni pa s tem konec. Vsaj še dve zbirki na podoben način želim izdati. Torej, vsaka po 10 pravljic. Ko bom imela 50 terapevtskih pravljic, pride prav poseben paket vseh njih. Potem pa naprej nadaljujem pisati o bolj specifičnih temah.

Kaj pa tujina? Vas mika?

Tudi na tem delamo. Nekaj prevodov je že narejenih in lahko rečem, da smo z eno nogo že čez mejo. Vesela sem, ko moje knjige odpotujejo v tujino, kar se večkrat zgodi. Veliko jih čaka na prevode, nekateri jih že kar naročajo. Letošnji projekt je tudi tuji trg, vsekakor. Svet je še velik, zgodbe pa rade potujejo. (smeh)

Prisluhnite pravljici Prstki avtorice Deni Kragelj iz zbirke pravljic Življenje v gozdu
(bere: Dijana Žiberna)

Ne spreglejte
Naloži več