Novi Novi Glas

Korona je marsikaj spremenila, veliko tudi trajno. Negativno je vplivala tudi na mnoge medije. Nekateri mediji pa so ravno epidemijo vzeli kot izziv in uveljavili dobrodošle spremembe. Novi Glas, goriški zamejski tednik, je tako med epidemijo začel izhajati brezplačno v digitalni obliki. Ob koncu prvega vala so tako prenovili spletne strani in izgled časnika.

Združitev

Odgovorni urednik tednika Juri Paljk je pojasnil: “Hoteli smo ohraniti podobo Novega glasa, ki vas že od njegove ustanovitve iz začetka leta 1996 nagovarja, takrat smo namreč združili tržaški Novi list in goriški Katoliški glas, da bi vas bolje in lepše nagovarjali. Dolga pot je za nami, pa vendar s ponosom lahko rečemo, da zremo z zmernim optimizmom v prihodnost, saj smo zadnjič likovno podobo spremenili ob vstopu naše domovine Slovenije v Evropsko unijo leta 2004. Takrat smo bili prisiljeni zaradi finančne stiske tudi zapustiti slovensko tiskarno, šli smo na trg in našli tiskarno v Padovi, kjer tiskamo še danes, čeprav se je svet tudi na področju časopisov zelo, zelo spremenil. Skoraj 17 let nam je služilo elektronsko orodje, s katerim smo pripravljali Novi glas, a svet se je spremenil in tako smo v času pandemije zamenjali tako računalnike kot elektronska, digitalna orodja in programe za sodobno podobo našega Novega glasa.”

Pesnik, pisatelj in umetnostni kritik Paljk poudarja, da ostajajo zvesti trem temeljem: slovenstvu, krščanstvu in demokraciji. Avtor nove podobe je mladi oblikovalec Ivan Persoglia, ki je zasnoval tudi oglasno akcijo v zadnjem letu s plakati na obeh straneh meje. Večje fotografije, večje črke, boljša preglednost. Prva prenovljena številka je izšla v belem ovitku, da je časnik izpadel kot darilo v ovoju.

Prenovili so tudi spletno stran. Izbrali so prelomni čas, vrnitev tržaškega Narodnega doma Slovencem. Videoposnetek petja Zdravljice na spontani slovesnosti pred Narodnim domom, ki so ga objavili, je v nekaj dneh doživel več kot 60 tisoč ogledov, delilo pa ga je več kot 300 ljudi, med njimi več znanih politikov tudi iz matične Slovenije. Paljk pravi: “To samo priča o tem, kaj nas zares združuje!”

Novi glas je tednik Slovencev v Italiji, ki je nastal iz dveh tednikov: iz Novega lista, ki je izhajal v Trstu, in iz Katoliškega glasa, ki je izhajal v Gorici. Na prvi strani prve številke so zapisali: “Novi glas ima za simbol rajsko ptico, ki je prispodoba svetlobe, vstajenja, neminljive pomladi… Krščanstvo je v rajski ptici videlo prispodobo nesmrtnosti in večnega življenja in v ta simbol vneslo nekaj bistvenih potez… Iz novega časnika bo šel pogled čez omejena obzorja v smer Nove Zemlje. Bistvena značilnost rajske ptice je lep glas, ki se ga ne naveličamo. To bo tudi vodilo za Novi glas, ki želi biti jasen, odmeven, svoboden. V njem se je združilo več glasov tistih primorskih Slovencev, ki odločno zagovarjajo demokracijo.”

Spletni pionir

Jurij Paljk Foto (c): Novi Glas

Septembra 2001 se je Novi glas prvič pojavil na spletu z naslovom www.noviglas.it. Tik pred vstopom Slovenije v schengensko območje (decembra 2007) je popolnoma prenovil spletno stran, tokrat z naslovom www.noviglas.eu. Sledili sta še dve prenovi (2012 in 2017). Tokratna prenova je tako že peta v manj kot 20 letih.

Izdajatelj Novega glasa je Zadruga Goriška Mohorjeva, starodavna založba, ki je ohranjala slovenstvo tudi v najtežjih časih fašizma. Mohorjeva ima sedež v Gorici in ima pomembne izdajateljske in založniške naloge na področju slovenskega tiska. Poleg Novega Glasa izdaja otroški mesečnik Pastirček in številne knjige. Goriška Mohorjeva družba je ugledna založniška hiše, ki ima za zamejske Slovence in sploh v zgodovini slovenske pisane besede nezamenljivo vlogo. Več kot 70 let deluje za ohranjanje narodne in kulturne istovetnosti več rodov zamejcev, izseljencev in zdomcev.

Nova Glas trenutno ureja Jurij Paljk, rojen v Velikih Žabljah na Vipavskem. Sin partizana prekomorca, maturant vipavskega semenišča, škofijske gimnazije, še v časih, ko je nosila vsiljeno ime Srednja verska šola. Pot ga je zanesla v zamejstvo, kjer je pognal globoke življenjske in kulturne korenine. S soprogo Furlanko imata tri otroke, ki živijo trojezičnost in trokulturnost v Terzu pri Ogleju.

Ne spreglejte
Naloži več