Zonta, pričevalec o slovenstvu na obeh straneh Dragonje

Nacionalna televizija bo državni praznik združitve Primorske z matico počastila z oddajo Pričevalci, v kateri bo spregovoril Emil Zonta. “Če bi bili tovariši, med vojno in po njej, poslušali domačine, bi bile meje danes drugačne,” pove glasbenik in zbiralec dragocene etnološke kulturne in glasbene dediščine severne Istre. O dolgoletnem delu pri zbiranju in proučevanju slovenske besede in pesmi, ki sta se razvijali na obeh straneh Dragonje, je spregovoril v pogovoru z dr. Jožetom Možino. Zonta pravi, da se v slovenskem narečju, ki se je govorilo južno od Dragonje, najde primesi, ki dokazujejo na neposredno povezanost tega dela Istre z antično Karantanijo.

Avtor oddaje, zgodovinar Možina je danes zjutraj povabil k večernemu, skorajda že nočnemu ogledu Televizije Slovenija ob 22.50: “Tole si prosim nocoj poglejte – ob prazniku vrnitve Primorske – odličen Pričevalec Emil Zonta, ambasador slovenske Istre, pove kako so naši “komuništi” po vojni prepustili slovenske vasi, tudi njegov Sv. Duh Hrvaški, o preganjanju vernih, umoru duhovnika l 1947, delovanju Udbe.”

V intervjuju z Lenartom Riharjem, ki je bil pred leti objavljen v prilogi Družine Slovenski čas, je Zonta povedal tole: “Kolikor mi je uspelo ljubiteljsko zbrati nekaj dokazov o prihodu Karantancev na istrska tla, so le ti lahko vidni, slišni, uporabni. Pred kratkim sem v vasi Badiha – nad vasjo Plavje slišal za družinski nadimek »Karantan«. Na začetku letošnjega leta sem zasledil v stari italijansko-koprski pesmi, verjetno iz 15. stoletja, omenjanje karantanskega denarja. 

Ko sem na začetku šestdesetih let v Ljubljani nabiral znanje iz elektronike in delal na Radiu Ljubljana, sem večkrat snemal prof. Ruplja, ki je vsak teden snemal Jezikovne pogovore. Name, kot mladega tehnika, je postal pozoren, ker nisem »kvakal po lubljansk’«. Ko je zvedel, od kod prihajam, me je prosil, če bi z njim govoril »po naše«. Rad sem mu ustregel. Bil je prijetno presenečen in je rekel: »Ko vas poslušam, slišim Trubarjev čas!« Po končanem snemanju sva se vedno pogovarjala, jaz po »sveto d’ško«, on v svoji bogati slovenščini. 

Imam občutek, da se je v kajkavski Istri ohranilo kar nekaj karantanščine. Navsezadnje, »kaj« v Istro ni prišel iz Kavkaza ali z vzhodne strani Karpatov …”

Citirani intervju z Zonto je objavljen tudi na internetu: KLIK.

Ne spreglejte
Naloži več