Prometej, spomenik rudarjem

ozedf

Tokratna oddaja je nastala v trboveljskem podjetju Kovit, v eni izmed proizvodnih hal, kjer se po dolgih tisočletjih znova „rojeva“ Prometej. Prav je, da med spremljanjem te oddaje tudi vi prisluhnite vsaj približno, kakšni kovinski zvoki spremljajo kiparja Zorana Pozniča in delavce Kovita pri oblikovanju Prometeja, tega osem metrskega kipa, ki bo verjetno še letos stal na Šicbergu (Ostri vrh) in ponosno gledal v trboveljsko dolino, ki je bila v preteklosti močno zaznamovana z rudarstvom in industrijo. Medtem, ko je rudarstvo umrlo, se je industrija po kratkem zatonu ponovno prebudila. Tako kot se je po dolgem obdobju, ko je bil vklenjen nekje v kavkaških gorah, ko ga je rešil Heraklej, ponovno prebudil tudi Prometej.
Dolgoletni direktor Delavskega doma Trbovlje, tudi nekdanji minister za kulturo, predvsem pa kipar in mentor mnogih umetnikov mag. Zoran Poznič je uvodoma spregovoril o svoji primarni družini, o življenju v Trbovljah, šolanju, svojemu delo v Delavskem domu, na ministrstvu, seveda pa v nadaljevanju največ, zakaj in kako nastaja Prometej.
Kdo pa je Prometej? Ko je postal Zevs vrhovni poglavar bogov, je Prometeja zadolžil, naj poskrbi za ljudi. Prometeju se je zdelo, da je najpomembnejše darilo ljudem ogenj. Tako bi človek postal vladar nad živalmi. Ne da bi Zevsa vprašal za dovoljenje je ukradel večni ogenj z Olimpa, ga prinesel na zemljo ljudem in jih poučil, kako ga naj uporabljajo in skrbijo zanj. Zevs je kmalu zvedel za krajo. Zelo se je razjezil. Ogenj je zaukazal spet prinesti nazaj na Olimp. Toda Prometej je bil dovolj pogumen, da je ogenj ukradel še drugič in ga ponovno prinesel ljudem. Zevsa je to tako raztogotilo, da se je odločil, da kaznuje Prometeja na najbolj grozovit način. Dal ga je vkleniti v verige in pribiti na skalnato pečino v kavkaških gorah. Neznanskega trpljenja je Prometeja rešil šele Heraklej.
Ob koncu pogovora nam je Poznič povedal, kako bodo Prometeja iz proizvodne hale premestili na dober kilometer oddaljen Špicberg, kar bo zagotovo velik zalogaj. Sploh še, ker ga bodo premestili v celoti in ne po kosih, kot so sprva predvideli. Spregovoril je tudi o Marjeti Hribar, ki bo Prometeju dala srce.
Kakšno bo to srce je v zadnjem delu oddaje povedala še Hribarjeva, s katero smo pogovor o njenem sodelovanju s Pozničem posneli v njeni delavnici na Izlakah. Zanjo Poznič pravi, da ni lokalna umetnica, ampak globalna umetnica. „Ona je zvezda, ki vzhaja.“ Kar drži, saj je tista, ki je znala zasavskemu premogu dati nove dimenzije.
Za konec še besede Pozniča: „Lahko rečem, da je res en fascinantni občutek, da počnemo nekaj, kaj je del nečesa veliko večjega, kar je del dvesto petdesetletne zgodovine nas vseh: ponosa, trpljenja, krvi in znoja. To je velika odgovornost. Prometej v prispodobi v današnjem času je rudar, ki je šel v peklenske globočine materi zemlji, bogovom, peklenščku ukrasti energijo, jo prinesel ven in jo delil z vsemi. Tako kot nekoč Prometej, ki je bogovom vzel ogenj in ga dal ljudem.“

Intervju si lahko ogledate na spletu: KLIK

Ne spreglejte
Naloži več