V življenju se velikokrat ozremo nazaj. Smo vse prav postorili? Smo se prav odločili? Bi lahko kaj bolje naredili? Ravno tako bi se morali tudi mi »politiki« ozreti nazaj; na prehojeno pot, na naše odločitve in dejanja.
Mineva pol mandata v sedanji sestavi občinskega sveta. Pol viharnega mandata, kjer so se jasno pokazale smernice in načela »nenavadnega« vladanja. Vsaj za našo občino. Pokazalo se je, da smo mogoče, tudi na ravni občinske politike, prešli na tako imenovano »parlamentarno politiko«, kjer so jasno zarisane meje pozicije in opozicije. Tako politiko se gredo v Ljubljani, v Ajdovščini pa tega nismo poznali. No, vsaj ne v takšni obliki. Ne bom spet obujal že znane zgodbe o izključitvi nas svetnikov SDS in NSi iz odborov, ker smo bili proti proračunu…
Ta zgodba je že stara in nima smisla, da bi jo še enkrat opisoval. Je pač stvar higiene politike, ki vodi občino. Sedaj imamo namesto povezovalne politike, katera bi pomagala vsem občanom, politiko – koliko za koga in kdaj. Mogoče je sedaj županu in koaliciji žal, da se je to zgodilo, v kar pa še vedno močni dvomim. Iz vrst koalicijskih svetnikov sem namreč že nekajkrat slišal pripombe kot so: »Ta zame ni primeren kandidat in ne bo šel skozi«, »tem stvarem moramo enkrat narediti konec« (ko smo uspešno zagovarjali naša stališča),… Nekateri pač mislijo, da so vsemogočni, bolj vsemogočni od Boga. JE TO PRAVA MISELNOST? Mislim, da ne!
Poglejmo samo nekatere projekte, ki so se »zgodili« v polovici mandata. Projekti, ki so bili zastavljeni v prejšnjem mandatu in so bili že na pragu izvedbe, so se prekinili. Projekte se je preselilo v naselja, kjer so doma svetniki koalicije. Ti pa še niso izvedeni in verjetno do konca mandata tudi ne bodo. Dokončanje prve faze »ajdovskega trga« (ime še ni dokončno, saj na plošči sredi trga na veliko piše Titov trg), za katerega je občinaporabila do sedaj okoli tri milijone evrov.
Zgradila se je kolesarska proga skozi Ajdovščino, ki je pripomogla k varni udeležbi kolesarjev v prometu, privedla pa je tudi do zastojev ostalega prometa, uredilo se je nekaj cest. In to je približno vse. Začela se je tudi ureditev kanalizacije v Dobravljah, kar je vsekakor dobrodošlo, je pa to tudi edini večji pro- jekt na podeželju. Vse drugo se koncentrira predvsem na samo Ajdovščino. JE TO PRAVA ODLOČITEV? Odgovor bodo dali volivci!
In prišla je na vrsto odločitev nas, svetnikov SDS. Odločitev, da kljub začetnim »izbrisom« iz odborov ponudimo roko pomoči županu in občinski upravi pri nekaterih projektih. Na našo pobudo in s pomočjo poslanke Eve Irgl smo na državo naslovili par projektov, za katere menimo, da bi bilo prav, da se jih izvede. Gre za projekte izgradnje Doma za ostarele v Ajdovščini, izgradnjo kanalizacije in vodovoda v Stomažu, izgradnjo krožišča na Colu, pomoč pri pridobivanju dodatnih sredstev za izgradnjo vodovoda v Podkraju. Ti projekti se nam zdijo vredni ponovne obuditve oziroma izvedbe. Na naše veselje je tudi župan sprejel našo pomoč, zato so se nekatere stvari že začele odvijati. Objavil se je razpis za arhitekturni natečaj za Dom starejših občanov Ajdovščina, zagotovila so se sredstva za izgradnjo krožišča na Colu, zgodili so se prvi sestanki v zvezi s kanalizacijo v Sto- mažu. Za začetek je, vemo pa, da nas čaka še ogromno dela. Dela za korist vsem občanom. JE BILA TA ROKA NAVKLJUB RAZMERAM V OBČINSKEM SVETU PO- TREBNA? Da!
Smo v drugem valu velike epidemije Covid-19. V valu, za katerega sploh ne vemo, kdaj se bo končal. Se bo kar nadaljeval v tretjega? Ne vemo. Kakor tudi ne vemo, če so bile vse odločitve sedanje vlade pravilne. Vsekakor so bile in so boljše od metanje puške v koruzo, peke krofov in skakanja v prazen bazen! Vsakomur, ki se ukvarja s takimi razmerami, kot so sedaj, ni lahko. Predvsem ni lahko obdržati zdravstva v delovanju, gospodarstvo obvarovati pred stečaji in bankroti, poskrbeti za šolanje, zadovoljiti kmete, kulturnike, samostojne podjetnike, nevladne organizacije, … Najtežje pa je prepričati ljudi, da so ukrepi, katere sprejemaš, v bistvu ukrepi, ne samo zanje, temveč predvsem za njihove mame, očete, brate, sestre, žene, može, otroke, prijatelje, sosede, sodelavce. V bistvu za vse ljudi, kateri jih obkrožajo. Vem, dokler te bolezen ne prizadene si misliš, da ti nihče nič ne more. Ko pa doleti bolezen tebe, tvojega bližnjega, spoznaš, kako majhen si. SE JE RES TAKO TEŽKO DRŽATI UKREPOV V DOBRO VSEH! Očitno!
Dragi občani. Le skupaj nam bo uspelo premagati marsikatero oviro na naši poti. Samo z dobrimi, poštenimi dejanji nam bo uspelo poskrbeti za vse ljudi. Držimo skupaj, držimo se ukrepov, da bomo iz tega prišli kot zmagovalci. JE TO RES POTREBNO? DA!!!
