Slovenci, 95 odstotkov njih, se je pred natančno tremi desetletji s “pogumom in razumom” odločilo za samostojno državo. Uvedbi demokracije – prvim svobodnim volitvam aprila 1990 – je sledila odločitev za neodvisnost in lastno državo.
Danes mineva natančno 30 let od referenduma, na katerem je 88,5 odstotkov prebivalcev pri vprašanju “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” obkrožilo odgovor “za”. V resnici je bilo za 95 odstotkov, a levičarske stranke so bile na plebiscit pristale šele, ko so sprejeli pogoj, da se bo večino štelo od vseh prebivalcev.
Dan samostojnosti
Na Primorskem je bil rezultat na severu malce bolj v prid samostojnosti kot na jugu (v občini Ajdovščina za 92,2 odstotka, v Izoli pa 81,4 odstotka.
Tri dni kasneje so bili rezultati slovesno razglašeni in začel je teči šestmesečni rok, v katerem je moral parlament (takrat v socialističnem besednjaku imenovan Skupščina RS) razglasiti neodvisnost. 26. december je zato postal Dan samostojnosti, državni praznik, ki ga je državni zbor nato spremenil v Dan samostojnosti in enotnosti.
Časniki so v tednih pred referendumom beležili negotovost, ali bo Slovenija glasovala proti samostojnosti zaradi kopice pomislekov. Ljudi je bilo strah ekonomskih in političnih posledic, bali so se za italijanske “penzije”, italijanska manjšina ni hotela delitve na dve državi, razmeroma visok delež priseljencev bi lahko bil “peta kolona”. Na vse pomisleke so časniki odgovarjali v številnih člankih in po osamosvojitvi z mastnimi črkami pisali, da so tudi “južnjaki” glasovali za samostojnost. Takratni predsednik predsedstva Milan Kučan je v intervjuju za Primorske novice 21. decembra 1990 povedal: “Plebiscit je dejanje poguma in razuma”.
Pot v neodvisnost
Po referendumu so se začeli trije projekti za neodvisnost, je povedal takratni predsednik vlade Alojz Peterle: minimalno financiranje jugoslovanske federacije, odklapljanje od zvezne države in iskanje sobivanja z drugimi jugoslovanskimi republikami.
Pol leta kasneje je bila razglašena neodvisnost, sledili so ji napad zvezne armade, uspešna slovenska obramba, zamrznitev stanja za pol leta in točno čez leto dni sprejem ustave. Obletnico sprejema demokratične slovenske ustave pravniki obeležujejo kot dan ustavnosti.
