Analiza Fakultete za medije: vsi mediji, razen Nova24tv, so izrazito naklonjeni politični levici. Posebej pa državna RTVS.

Fakulteta za medije je objavila študijo o poročanju slovenskih medijskih portalov v večmesečnem obdobju. Avtorji so prof. dr. Matevž Tomšič, prof. dr. Borut Rončević, doc. dr. Nuša Erman in doc. dr. Tamara Besednjak Valič. Študije večina medijev sploh ni opazila, zato je prav, da na njo ponovno opozorimo.

Na podlagi mesečnih podatkov za pol leta so analizirali celotno vsebino desetih 10 najbolj obiskanih portalov: 24ur.com, siol.net, rtvslo.si, slovenskenovice.si, svet24.si, zurnal24.si, delo.si, dnevnik.si, vecer.com in nova24tv.si.

Strokovnjaki Fakultete za medije takole pravijo (KLIK):

“Na prvi pogled bi lahko rekli, da v poročanju obravnavanih slovenskih medijev prevladujeta nevtralnost in uravnoteženost, kar pomeni, da je največ prispevkov, ki ne v pozitivnem ne v negativnem smislu ne izpostavljajo nobenega od političnih akterjev, hkrati nimajo nekega izpostavljenega ideološkega profila. Vendar obstajajo precejšnje razlike glede odnosa do političnih akterjev v smislu razmerja med podporo/ nasprotovanjem vladi/opoziciji kot tudi glede nazorskih orientacij v smislu razmerja med levo in desno obarvanimi prispevki (kar dokazujejo tudi Janis-Fadnerjevi koeficienti neuravnoteženosti). V obeh ozirih izstopa Nova24tv.si, ki kot edini medijski spletni portal izrazito podpira vlado oz. nasprotuje opoziciji in je izstopajoče desno usmerjena.

Glede razmerja med prispevki, ki so vladi/opoziciji (ne)naklonjeni, sta dva medija (Siol.net in Zurnal24.si) razmeroma uravnotežena, čeprav je antivladna nota kljub vsemu nekoliko bolj poudarjena. Večina medijev pa vlado obravnava izrazito manj naklonjeno kot opozicijo. Še bolj očitno je neravnovesje glede razmerja med levo in desno orientiranimi prispevki, saj je v vseh medi- jih, razen Nova24tv.si, prvih bistveno več kot slednjih – v nekaterih medijih (24ur.com, Rtvslo.si, Svet24. si) ni bilo mogoče zaznati enega samega prispevka, ki bi bil napisan s pozicije, ki bi jo lahko označili za desno.

Po pričakovanju obstaja visoka stopnja korelacije med odnosom do političnih akterjev in nazorsko orien- tiranostjo. Prispevki s provladno ali antipozicijsko noto so večinoma izrazito desno usmerjeni, medtem ko so prispevki z antivladno ali proopozicijsko noto izrazito levo usmerjeni; uravnoteženi članki pa so praviloma v nazorskem smislu precej nevtralni.

Zanimivo je, da obstajajo opazne razlike v smislu odnosa do političnih akterjev glede na obravnavano temo. Tako je med prispevki, ki obravnavajo ukrepe vlade za zajezitev epidemije covid-19 in medijsko svobodo, izrazito več takšnih, ki so do vlade kritični, kot pa tistih, ki so ji naklonjeni (to še posebej velja za slednjo temo). Medtem pa je med prispevki, ki obravnavajo odnos vlade do migrantske krize, to razmerje precej bolj uravnoteženo (če pa seštejemo provladne in antipozicijske članke na eni strani in antivladne in proopozicijske članke na drugi, je prvih celo znatno več). Še bolj očitne so razlike v nazorskih orientacijah med posameznimi tematskimi sklopi prispevkov. Med prispevki, ki obravnavajo ukrepe vlade za zajezitev epidemije Covid-19 in medijsko svobodo, je več levo kot desno usmerjenih (pri tistih o medijski svobodi je levih več kot polovica). Med tistimi, ki obravnavajo odnos vlade do migrantske krize, pa je več desno kot levo usmerjenih. To nakazuje, da značaj posamezne tematike lahko vpliva na način medijskega sporo- čanja ter politično in nazorsko konotacijo teh sporočil.
Pri obravnavi medijskega sporočanja ne moremo mimo profila Radiotelevizije Slovenija (oz. njenega multimedijskega portala Rtvslo.si). Gre namreč za edini javni medij med obravnavanimi, zato se od njega pričakuje, da v svojih oddajah in prispevkih omogoča soočanje različnih pogledov na najpomembnejša družbena vprašanja. Pomemben del njegovega poslanstva sta pluralnost in nepristranskost. Vendar pa naši rezultati ne kažejo, da bi v smislu politične uravnoteženosti in nazorske nevtralnosti spletni portal nacionalne radiotelevizije kaj posebej izstopal. Ravno nasprotno, tega je v njenih prispevkih celo manj kot na najbolj obiskanem spletnem portalu 24ur.com. Nekateri drugi mediji, kot sta Siol.net in Zurnal24.si, imata občutno bolj uravnotežen odnos do slovenskih političnih akterjev, pa tudi precej manj poudarjeno ideološko orientacijo.
Ugotovimo lahko, da ima večina obravnavanih medijev prepoznavno politično in nazorsko noto. Vlada je v splošnem obravnavana izrazito manj naklonjeno kot opozicija, leva stališča prevladujejo nad desnimi. To še posebej velja, če upoštevamo doseg posameznih medijev. Edini od njih, ki je izrazito provladno in desno usmerjen, je namreč glede tega na repu z vidika spremljanosti. Tisti, ki so na vrhu, pa so izrazito bolj naklonjeni levo politični opciji in pogledom, ki v slovenskem prostoru veljajo za levo usmerjene. V tem smislu lahko rečemo, da ima levi pol slovenske politike precej močnejšo oporo v medijskem prostoru, kot to velja za njen desni pol.”

Celotna analiza štirih avtorjev (dr. Matevž Tomšič, dr. Borut Rončević, dr. Nuša Erman in dr. Tamara Besednjak Valič) je objavljena na spletu: KLIK

 

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več