Kjer je gabrovo drevo, kjer zbira
jata letajočih se glodavcev
in kjer zbirališče je plesalcev,
nekaj poka, lomi se, podira.
Veja je bila preobtežena,
so povedali nam poznavalci,
hkrati ogrozili zajedavci
listje so, da zdaj je vsa rumena.
Ko razvrščal je golob na liste
svoje ptiče, v daljo odposlane,
za poslance jih imel izbrane,
je prišlo do polomije čiste.
Listi niso mogli jih držati,
prvi je odpadel počen grošelj,
ptič posebne vrste, ki za tošelj
najbolj ga skrbi, od kod jemati.
Drugi, ki na listju je predzadnji
bil in se mu porodničar pravi,
prav tako se v drugo smer odpravi,
odleti z drevesa v dan pomladni.
Na zeleno vejo, ki ni rjava,
je drugačna kot drevo golobje,
odletijo odposlani pobje,
tisto zanje je izbira prava.
Tudi če poslednji na tej veji
znajdejo na listju se zelenem,
bolje kot na štoru bo rumenem,
vdano vsi sledijo tej ideji.
Saj golobje je drevo, kjer zbira
le še škart vseh škartov se peresnih,
za te ptiče zgolj postanek vmesni,
zdaj pa brž stran, vrag drevo pobira.
