Znašel se je on na tujem polju,
polju, ki mu ni prav nič domače,
kjer ne pleše se tako, ne skače,
kjer ne teče nič kakor po olju.
On je neke druge vrste ptica,
ni kos, kosovo pa dolgo polje
tisto je, kjer mu ne gre najbolje,
kjer napeta strese hitro žica.
Tam nagib bil krasen je za ptico,
ptico, ki je z njim se v posle dala,
ki goloba dobro je poznala,
skupaj ko napenjala sta žico.
Strgala se žica je v pregibu,
krasni časi naglo so minili,
kosovski pajdaši v hudi sili
znašli so se, čisto na nagibu.
Polje da njegovo ni, domače,
pozno je dojel golobček slavni,
na tem polju ni pajdaš več glavni,
krasni je grdo pomazal hlače.
Če tako naprej bo šlo, da bodo
kosi spravili v red svoje polje,
za golobčka ptička bo najbolje,
da že zdaj vda v lastno se usodo.
Kosi se bodo že izmazáli,
njihov je teren domač, poznajo
vsako do potankosti ograjo,
le golobčka bodo žrtvovali.
