Šel je Sung pripravljen na bojišče,
vzel je puško kar najbolj moderno,
se zavedajoč, kako mizerno
v krajih bo, ki kmalu jih obišče.
Na zahodu daleč tam v puščavi,
kapital kjer opustošil vse je,
vse uničil prav do skrajne meje,
tam Sung situacijo popravi.
Z enim sunkom v red bo tiste spravil,
ki udinjajo se zahodnjakom,
z vsakim dlje prodrl bo korakom
na zahod, tako je Sung najavil.
So poslali ga, mu puško dali,
da pometel tamkaj bo, v krajíni,
ki udinja se zahodu, slini,
dekadenco neizmerno hvali.
Šel je Sung, ko čisto blizu meje,
mu podtaknil je sovrag veselo
splet, kar fanta je povsem ogrelo,
ne bori se več, se le še smeje.
Kar se pred očmi mu prikazuje,
ga izjemno je, povsem prevzelo,
naložilo novo mu je delo,
zdaj sovražne slike raziskuje.
Dokler čisto vseh jih ne prečisti,
preiskal sovražne bo vsebine,
strategije, taktike, globine,
vse do golega, vse do obisti.
Je opustil misel na bojišče
Sung naš kljub prepovedi najstrožji,
vrgel puško, novo vzel orožje,
z njim nenehno hodi na stranišče.
