Trije so pri tržnici se zbrali,
trije barantači sorte iste,
zganjali da zopet bi nečiste
posle in ljudi grdo obrali.
Proti Judeževim grošem hkrati
se odvijal je protest v ozadju,
oni trije pa so o brezvladju
pogovarjali se kot med brati.
Zoper Judeže smo, govorili
le pro forma so, ker jih pestilo
vse kaj drugega je, ker nemilo
je ozračje, ki jih skupaj sili.
Je najmanjši kramar, najstarejši,
druga dva kot šolarčka ošteval,
grehe jima množične našteval,
ki vrstijo se, so vse hitrejši.
Črnogledo mrščil se je srednji,
ki ima za tržnice se šefa,
a ne zmore kot nekoč več blefa,
daje vtis, da v fazi je poslednji.
O najmlajšem da ne govorimo,
grulil s tržničnimi je golobi
v en glas, kakor tigerček brezzobi
se izvijal, češ da čaka zimo.
Zima pobelila bo sledove
goljufij in barabij, razkladal
drugima je dvema, sam nabadal
sebe, ko laži je tvezil nove.
Fantje, to se bo slabo končalo,
stari kramar je sestanek sklenil,
eden se od vaju sam uklenil
kmalu bo, ker vroče je postalo.
Trije so pri tržnici se zbrali,
trije barantači brez obraza,
ki zavoljo lastnega bi jaza
eden drugega takoj prodali.
