Ga ponujala je svoje čase
zajtrk po veseli kratki noči,
po katerem dá si opomoči,
vedela je to prav dobro zase.
Stiskala iz tube, da priteklo
belo je, maščobno in hranljivo,
jo držala silno pomenljivo,
poznavalsko, bi se temu reklo.
V usta brž nato s polno maščobo,
da zapolni se želodec zjutraj,
v slogu njenem »Dobro se nafutraj«,
preden spremeni se v mehko gobo.
Ni se vedelo tedaj tegá še,
da si nutricionistka pravi,
da za zajtrk toliko pospravi,
ker ji po živahni noči paše.
Kakor nutrija okrog medveda
se ovijala je navsezgodaj,
v slogu »kolikor le moreš, glodaj,«
izkoristi priliko seveda.
Zadnji čas pa ploščo obrnila
stran je od maščob, ne mara masla,
bi ob drugih se jedilih pasla,
zajtrk bi slovenski izpustila.
Kaj ob jutrih zdaj se z njo dogaja,
ni še jasno, se pa vse bolj sklepa,
da se v mislih drugega oklepa,
zdajšnjemu ker vse iz rok uhaja.
