Obnovljivih kumar naročiti,
to reklamo v svet pošilja Vojan,
kumar energetskih, ki v njih dvojen
je učinek, hiti govoriti.
Vojan kumar sam ne prideluje,
ne bi jih prav za nobeno ceno,
le reklamo dela tip ceneno,
upa, da z njo koga nateguje.
So zelene in močno prehodne,
Vojan kumare nenehno hvali,
tujci so mu dobre zglede dali
in posledice so prav ugodne.
So obnesle bojda se v tujini,
Vojan nam o njih pripoveduje
pravljično, češ dobro je vse tuje,
naj razširja se še v domovini.
Kaj zato, če sfižilo zeleno
se v tujini je, pri nas drugače
vse bo, sveže bo, ker je domače,
Vojanu pa itak je vseeno.
Da le maržo v svoj žep redno spravlja,
tudi če je cena štirikratna,
in nabava kumaric potratna,
isto ves čas Vojan zgolj ponavlja.
Vojan, kumar naj da, glava bistra
je pozvala, da se jih porine
mu jih v usta, preden znova zine
butelj, ki bi rad igral ministra.
