Ko bilo v Republiki Banana
ni ničesar davku več podvreči,
dal premier je tam še cucke vpreči,
davščina da nanje bo vpeljana.
Zadnje, kar obdavčeno bilo ni
še doslej, to pasje so ščetine,
gospodar iz žepa naj globine
plača za ščeneta, ki se goni.
Pasji dac prinesel bo denarje,
kot premierju so nasvetovali,
saj vedo, da rad ima živali,
dac lahko odmeri se na garje.
Bolj ko garjava žival domača
kakšna bo v Republiki Banana,
večja vsota davka da bo zbrana,
ve se, kdo in pa zakaj naj plača.
Zavetišča bodo se gradila
množično zdaj za pse zapuščene,
te zadeve bodo urejene,
pasjek bo enkraten, kakor vila.
Pes, ki zapuščen po svetu blodi,
bo obdavčen sam celo večkratno,
in obdavčenje bo nepovratno,
naj začuti pes vonj po svobodi.
In tako po vrsti vse živali
naj bi obdavčitev doletela,
da Republika bo preživela,
ta bananin raj podalpski mali.
Dveh samo ne danes in ne jutri
se obdavčilo ne bo živali,
zlahka ste takoj ju prepoznali –
zblojenih golobov, divjih nutrij.
