Dopovedovali so nam, da Slovenci nismo vojaki, plemiči … Plemiči? Stari zapisi povedo, da je 24. januarja 850 nadškof Liupram posvetil cerkev Matere božje v Blatenskem Kostelu, ki jo je zgradil knez Pribina. Po ohranjenih podatkih se je posvetitve udeležilo 14 slovenskih in 17 nemških plemičev. Slovenski plemiči so bili: Pribinov sin Kocel, Unčat, Horimi, Ljutomir, Žilic, Volčina, Prisnec, Gojmir in drugi.
Slovenski plemiči so imeli pomembno vlogo pri pokristjanjevanju. Ko se je leta 745 odločil za krščanstvo karantanski knez Borut, so bile ustvarjene možnosti tudi za organizirano misijonarsko dejavnost med Slovenci. Njegov sin Gorazd in nečak Hotimir sta kot prva krščanska vladarja zatrla poganske upore proti krščanstvu. Pokristjanjevali so misijonarji iz Salzburškega in iz Ogleja. Škof Virgil je delovanje salzburških misijonarjev osredotočil na Karantanijo in Panonijo, njegov misijonarski škof Modest pa je za izhodišče misijonarstva izbral Gospo Sveto, ki je postala leta 945 prebivališče salzburških pokrajinskih škofov.
Naslovnica: Marija Sveta/Wikipedija
