Zažgolel ptič vrste je posebne,
tak, ki naj bi pel v toplejšem času,
in še k temu v zmernotoplem pasu,
je pomešal vse reči podnebne.
Sredi zime kos se oglasíl je,
kratkodlaki kos v srcu Evrope,
čivknil te besede ptič je skope,
ko razmere so ledene, divje.
Da na južnem robu kontinenta
tudi bo pomlad, da enkrat pride,
da se stvar nekako že izide,
veseli da tega se momenta.
Z zimskih je počitnic kos sporočil
skratka, da je sneg, da vlada zima,
da pa se spreminja redno klima,
toliko da bi ta hip predočil.
So sledili kosu iz daljave,
mar ta kratkodlakež se norčuje,
ta hip, ko se množično zmrzuje,
pameti resnično nima prave?
Kaj ga briga, da le sam se greje,
da tišči na toplo svoje perje,
znamenje značilno kos razmer je,
kjer realnosti ni, zgolj ideje.
Zimski kos, mar ta nesrečna ptica
ni izginila še s te celine?
Pravijo na jugu, da vse mine,
to edinole da je resnica.
