16. marca 1848, to je tri dni po revoluciji na Dunaju in padcu Metternichovega režima, so za dogodke izvedeli v Ljubljani.
Prebivalci iz okolice in študentje so priredili revolucionarne manifestacije. Zvečer so bile v mestu prve demonstracije. Razbili so Metternichov kip, poškodovali mitnice in uničili mitniške stražnice in t. i. zatvornice. Zaradi nepriljubljenosti je naprej zbežal in nato še odstopil župan Janez Fischer.
Naslednji dan so v Ljubljani ustanovili meščansko stražo, ki je skrbela za red in mir. Po dunajskem vzoru se je imenovala narodna straža. To ustanovitev je cesar potrdil 29. marca. Njen prvi poveljnik je bil upokojeni podpolkovnik Suhnel, od aprila 1848 pa trgovec Janez Baumgartner.
Narodne straže so ustanovili tudi po drugih krajih na Kranjskem: v Kranju, Radovljici, Kamniku, Idriji, Postojni, Višnji Gori,
Kočevju, Novem mestu, Metliki, Tržiču, Vipavi, Senožečah, Ilirski Bistrici, Piranu, Vrhniki, Dvoru, Mokronogu, Radečah in Ribnici, kasneje pa še v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Narodno gardo so razpustili s cesarskim dekretom na vsem ozemlju države šele 22. avgusta 1851.
