Dan po veliki noči je svet pretresla žalostna novica. Papež Frančišek, ki je še prejšnji večer nagovoril vernike, je umrl na velikonočni ponedeljek ob 7.35. Njegovo smrt so javnosti sporočili dve uri in pol pozneje.
Jorge Mario Bergoglio – papež Frančišek – sicer ni imel slovenskih korenin, a je kljub temu dobro poznal slovensko skupnost v Buenos Airesu, za katero je kot nadškof večkrat daroval svete maše. Slovenijo je prvič obiskal leta 1970 na povabilo Franca Rodeta.
Med enotedenskim obiskom si je ogledal Bled, Postojnsko jamo in obiskal ljubljansko opero. Naslednje leto, 26. januarja 1971, je na poti iz Madrida, kjer je študiral, v Rim, obiskal družino Golar v Virmašah. En dan je namenil tudi obisku staršev Andreja Golarja, ki je bil knjižničar na teološki fakulteti v San Miguelu pri Buenos Airesu, kjer je bil Bergoglio glavni knjižničar. Ker je bil Andrej Golar takrat v Argentini, obiska svojega nadrejenega ni dočakal. Tudi tokrat je Bergoglio obiskal Bled in brezjansko baziliko.
Po smrti papeža se v Vatikanu začne obdobje sede vacante, ko Sveti sedež ostane brez papeža. Kardinali z vsega sveta se zberejo na konklavi, kjer izvolijo njegovega naslednika.
Po drugi svetovni vojni je veliko Slovencev, ki so bežali pred komunizmom, našlo zatočišče v Argentini. Zaradi močne vloge cerkve pri ohranjanju narodne zavesti je slovenska skupnost tam obstala vse do danes. Ohranjeni so slovenski jezik, običaji, šole in celo gledališče. Na konklavi bosta sodelovala tudi dva kardinala slovenskega rodu: Franc Rode in Vinko Bokalič Iglič.
