Sem normalna, sem simbol le-tega,
kar normalnost človek imenuje,
sem te sorte, ki ne potrebuje
pač spektaklov, dosti imam vsega.
Brez spektaklov, to povem naravnost,
gospod doktor, tu na preiskavi
se počutim kakor na razstavi,
kje je tukaj sploh enakopravnost?
Da bila bi vidna, ni potrebna
mera mi nobena vizualna,
ampak lestvica zgolj virtualna,
po kateri sem nadvse posebna.
Prenormalna, to problem je stroke
vaše, ki me tukaj preučuje,
v prazno rezultate pričakuje,
pravljice le pravi za otroke.
Toliko povedala o sebi
je, da vedeli lahko smo v hipu,
da v te vrste je človeškem tipu
najmanj petnajst v eni jih osebi.
Diagnoza je na žalost: nora,
saj nenehno nekaj si domišlja,
ta hip menda le o tem razmišlja,
vodja da države je in zbora.
