Vladko je šahist, saj ga poznate,
le da ni še v vlogi bil šahista,
ampak vedno doslej biciklista,
zdaj pa čas je, da ga prav spoznate.
Je šahist, figure sam premika,
pravijo o njem, ki bi želeli,
da med mojstri Vladka bi imeli,
velemojster naj bo, brez umika.
Brez umika naj poteze vleče,
Vladkovi želijo navijači,
a ni nujno, da tako privlači
vse in da partíja gladko teče.
Je povedal Vladko, mu ušlo je,
da ne vleče sam potez nobenih,
strici da so zadaj, da dobljenih
ni partíj brez njih, ni šaha v dvoje.
Je imenoval celo te strice,
da izpadel luzer je popoln,
kot sam sebi bi navrtal čoln,
da bi potopile ga brzice.
Je povedal, strici da imajo
drugega igralca šaha v šahu,
le če ta bi ne ubežal krahu,
Vladka na šahovnico da dajo.
Drugo ni kot le figura Vladko,
a še to figura brez pomena,
kmet navaden, šahovska ki scena
ga ne potrebuje, frcne gladko.
Vladko je šahist, ki se prebija,
in prebili če bi z njim se strici,
na pomoč nobeni ne bi klici
pomagali, k vragu gre partíja.
