Po 1. svetovni vojni in po plebiscitu je moralo zaradi divjanja nemških nacionalistov in manjšini sovražnega ravnanja avstrijskih oblasti več sto koroških Slovencev poiskati zatočišče v osrednji Sloveniji, v tedanji Kraljevini SHS. Za reševanje svojih eksistenčnih vprašanj, ohranjanje medsebojnih stikov in spodbujanje različnih oblik pomoči slovenski manjšini v Avstriji so se zbirali v ≫koroških omizjih≪ in že kmalu začeli ustanavljati tudi svoja društva. Koroški pregnanci so na svojem prvem zboru 14. oktobra 1928 v Celju osnovali osrednji Klub koroških Slovencev (KKS), ki je bil sicer uradno ustanovljen 26. februarja 1929.
Sedež kluba je bil v Ljubljani, do 2. svetovne vojne pa so delovali tudi pododbori v Mariboru, Celju, Dravogradu, Trbovljah, na Jesenicah, Jezerskem, Prevaljah, Ravnah na Koroškem (Guštanju), v Zagrebu in Beogradu. KKS je skrbel za stalno prisotnost ≫koroškega vprašanja≪ v slovenski javnosti, še posebej ob vsakoletnih obletnicah plebiscita.
