Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je zmagala koalicija novih strank Demos. Po nadaljnjih zaostritvah položaja v Jugoslaviji je začela priprave za razglasitev neodvisnosti. Na podlagi rezultata plebiscita (23. decembra 1990 z več kot 88 odstotki vseh volilcev ≫za≪) je bila 26. junija 1991 razglašena samostojnost Slovenije. Neuspešno posredovanje jugoslovanske vojske v desetdnevni vojni od 27. junija do 7. julija 1991 je pospešilo osamosvojitev.
Na rednih parlamentarnih volitvah (6. 12. 1992 in 10. 11. 1996) je zmagala Liberalna demokracija Slovenije. Njen predsednik Janez Drnovšek je vodil več koalicijskih vlad do decembra 2002, ko je zmagal na predsedniških volitvah in je vlado ≫podedoval≪ Anton Rop. Na volitvah leta 2004 je zmagala sredinska Slovenska demokratska stranka (SDS), koalicijsko vlado pa je sestavil njen predsednik Janez Janša iz strank SDS, NSi, SLS in Desus.
V samostojni Sloveniji se je prvič sestal državni zbor 23. decembra 1992.
Največ sedežev v parlamentu je prejela Liberalno-demokratska stranka (LDS), in sicer 22. Sledili so Slovenski krščanski demokrati (SKD) s 15 sedeži in Združena lista (ZL) s 14 sedeži. Te stranke so na začetku mandatnega obdobja oblikovale koalicijo, skupaj so imele 51 sedežev v parlamentu. Poslanske sedeže so prejele tudi naslednje stranke, ki so sestavljale opozicijo: Slovenska nacionalna stranka (SNS), ki je imela 12 sedežev, Slovenska ljudska stranka (SLS) 10 sedežev, Demokrati – Demokratska stranka (DS) šest sedežev, Zeleni Slovenije (ZS) pet sedežev in Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) štiri sedeže. Opozicijskih poslancev je bilo skupaj 37. Sedeže v parlamentu je dobilo osem političnih strank, poleg njih pa tudi predstavnika narodnih skupnosti (italijanske in madžarske, vsak po en sedež), ki jima poslanski mesti pripadata že po ustavi.
Prvo mandatno obdobje je zaznamovalo več sprememb tako v koaliciji in opoziciji kot tudi v sestavi poslanskih skupin. Ob koncu mandatnega obdobja sta koalicijo sestavljali le dve stranki, in sicer LDS s 23 poslanci in SKD s 16 poslanci; koalicija je tako štela 39 poslancev. Na strani opozicije je nastala nova poslanska skupina Slovenska nacionalna desnica (SND). Poslanci so oblikovali tudi skupino samostojnih poslancev, dva poslanca pa sta ostala samostojna. Značilnosti prvega mandata so številni prestopi med poslanskimi skupinami in tudi oblikovanje nekaterih novih poslanskih skupin. Spremembe so bile tudi v vodstvu parlamenta. Približno sredi mandatnega obdobja je prvi predsednik Državnega zbora odstopil s funkcije in septembra 1994 ga je nadomestil nov predsednik, ki je opravljal funkcijo do konca mandatnega obdobja.
Med mejniki razmeroma uspešne politične in gospodarske preobrazbe Slovenije so bili: vpeljava slovenskega denarja – tolarja (8. 10. 1991), odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka (25. 10. 1991), razglasitev nove ustave (23. 12. 1991), diplomatsko priznanje v državah Evropske skupnosti (15. 1. 1992), sprejetje v OZN (22. 5. 1992) …
Grb na naslovnici: Wikipedija
