25. marca 1941 sta predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Dragiša Cvetković in zunanji minister Aleksander Cincar Marković na Dunaju podpisala pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Trojni pakt so sklenile Nemčija, Italija in Japonska. Obvezale so se, da si bodo nudile pomoč, če bo katera od njih napadena. S tem so mislile predvsem na ZDA.
Že naslednji dan, po pristopu Jugoslavije k trojni pogodbi, je prišlo v vseh večjih mestih do demonstracij. V Beogradu je s pomočjo angleške obveščevalne službe prišlo do državnega udara generala Simovića.
Ob pozivu politikom, naj prepustijo zgodovino zgodovinarjem, ni odveč spomniti, da so komunistični voditelji, tako kot to počnejo še vedno nekateri naši politiki, zagovarjali in ukazovali ≫resnico≪, da so se ljudje takrat na poziv komunistične partije uprli in odšli po njeni poti ≫v lepšo bodočnost≪ … Novejše razlage teh dogodkov pravijo, da se je z demonstracijami ljudi, padcem vlade in nastopom generala Simovića Jugoslavija praktično uvrstila v zavezništvo proti nacizmu in fašizmu in s tem na stran zmagovalcev 2. svetovne vojne.
