Urad Vlade RS za komuniciranje bo v sodelovanju z društvom Heraldica Slovenica jutri, v četrtek, 7. aprila 2022, na Prešernovem trgu v Ljubljani, postavil stojnico, pri kateri bodo lahko državljani dobili informacije o zgodovini slovenske zastave.
Na stojnici bo ob 10.00 uri organizirana izjava za medije, nastopili bodo:
– minister za notranje zadeve Aleš Hojs
– minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač
– predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca
– predstavnik društva Heraldica Slovenica Matija Kenda
Izjavo za medije bo mogoče spremljati v neposrednem prenosu na družbenih omrežjih vlade (Facebook in Twitter).
Urad Vlade RS za komuniciranje je k obisku stojnice in pogovoru s predstavniki društva Heraldica Slovenica, povabil tudi učence osnovnih šol ter dijake srednjih šol oz. preko svojih družbenih omrežij vse, ki so za to zainteresirani. Člani društva bodo prav tako na voljo za izjave za medije oz. za pogovor z mimoidočimi.
Zgodovinski dogodek na Wolfovi ulici v Ljubljani
Slovenska narodna zastava, belo – modro – rdeča tribarvnica, se je uveljavila leta 1848, v času »narodnega preporoda«, ko smo Slovenci določili slovenske barve na podlagi barv iz grba dežele Kranjske in jih predlagali v potrditev tedanji avstrijski administraciji.
Ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju je 23. septembra 1848 kranjske deželne barve, ki jih je določil že leta 1836 cesar Ferdinand, potrdilo. Tako je belo – modro – rdeča zastava postala slovenska narodna zastava.
Prvič so jo leta 1848 razvili slovenski študentje na Dunaju, v Ljubljani pa je prvič zavihrala 7. aprila 1848, na stavbi gostilne Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani.
Heraldica Slovenica
Heraldica Slovenica že od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja skrbi za zastavo, ki je stalno izobešena na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani, na mestu, kjer je slovenski domoljub Lovro Toman dne 7. aprila 1848 prvič izobesil slovensko narodno zastavo. V spomin na narodnobuditeljsko dejanje Lovra Tomana v letu 1848 tako vsako leto 7. aprila na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani, t. j. na mestu nekdanje gostilne Pri zlati zvezdi, zamenjamo slovensko državno zastavo ob 16.30 uri. Ta datum se je po zaslugi društva Heraldica Slovenica od leta 1998 dalje uveljavil kot Dan slovenske zastave.
Spominska plošča pod zastavo je bila odkrita v organizaciji društva Heraldica Slovenica na Prešernov dan leta 1997, na predlog znanstvenega sodelavca SAZU in pravnika Ivana Martelanca. Obeležje je oblikoval arhitekt Robert Potokar, pri čemer je izbral tri vrste kamnov, ki izvirajo iz Slovenije in simbolizirajo barve slovenske zastave. Bel apnenec izvira iz Lipice, sivo modri peščenjak iz Slovenske Istre in rdeči marmor iz Hotavelj. Kamni so postavljeni v različnih ravneh, kar poustvarja dinamiko valovanja zastave.
Na obeležju je v modrem pasu vklesano naslednje posvetilo:
NA TEM KRAJU JE BILA V EVROPSKI POMLADI 1848
V ROJSTNEM LETU PROGRAMA ZEDINJENE SLOVENIJE
PRVIČ RAZVITA SLOVENSKA ZASTAVA
Na belem pasu pa je vklesana naslednja misel:
KDOR TO BEREŠ
GREŠ MIMO DAVNIH SANJ
KI JIM BO VEDNO IME
DOMOVINA
Vir: Urad vlade RS za komuniciranje
Slovenska zastava/Wikipedija
