Davorja Božiča (49) večina pozna kot glavnega junaka mladinskega filma Poletje v školjki. Glasbenik in priljubljeni televizijski voditelj in dvakratni svetovni prvak v plesu se danes ukvarja z realitetno psihoterapijo in ustvarja razpoloženjsko glasbo. Zaradi ljubezni pa ga zadnje mesece večkrat vidimo na Vipavskem.
Davor Božič, poznamo vas kot TV voditelja, plesalca in glasbenika. Kaj počnete v zadnjem času?
Že nekaj let ustvarjam glasbo z Angležem Leejem Harrisom, še posebej pa sem ponosen na zadnja dva glasbena albuma Awaken ter I Am Peace, ki sta izšla v Ameriki in sta zelo priljubljena med najinimi poslušalci.
Kaj Lee Harris pravzaprav počne, kaj počneta vidva?
Lee Harris je neke vrste sopotnik tistim, ki bi radi naredili spremembo v svojem življenju. Jaz ta del nekako podpiram glasbeno, on pa z nastopi, z govorom, z intervjuji z ljudmi, ki prinašajo spremembe v ta svet. Delujeva na različnih področjih in glasba je eden od teh delov.
Kako sta začela sodelovati?
Najprej sva začela tako, da sem mu jaz delal glasbo pod njegove meditacije, afirmacije. Kasneje so začele nastajati cele pesmi. Na živih dogodkih, kjer smo imeli delavnice, po vsem svetu, sva vedno naredila tudi kakšno pesem, ki je nekako dala vzdušje tisti temi s katero smo se ukvarjali in iz teh pesmi je nastal najin prvi album z naslovom »Awaken« , ki je izšel približno leto nazaj.
Kako je nastala ideja o albumu?
Ko sva videla koliko ljudi rado posluša najino glasbo kot samostojno, sva začela delat več na tem. Sploh v preteklih dveh letih, ko je bil kovid in ko nismo mogli potovati. V mesecu maju 2020, ravno v času, ko je izbruhnil kovid, smo imeli organizirano lepo turnejo, a je žal odpadla.
In potem?
V tistem obdobju sva se posvetila bolj studijskemu delu, preusmerili smo se na »on-line« tako, da smo imeli tečaje, delavnice preko spleta in je pravzaprav to nekako tudi poganjalo naše podjetje. Pravzaprav se je nam zgodil nek lep del znotraj te kovid krize, saj smo bili že prej zelo »on-line« prisotni. V tem obdobju pa se nam je še povečalo število obiskovalcev, sledilcev, skratka tistih, ki želijo biti del tega.
In izdala sta še en album?
Pred nekaj meseci je izšel še drugi album z naslovom »I am peace«, Jaz sem mir, na katerem so tudi pesmi, ki so bile del daljših meditacij, afirmacij, čeprav midva nimava teh tipičnih »dihaj« meditacij. Pri nama gre za bolj poglobljena sporočila, ki imajo namen, da odpirajo zavest, ne toliko, da se zdraviš, pomirjaš, ampak, da dejansko odpiraš zavedanje okrog različnih zadev.
V naslednjih dneh izide prav posebna pesem – The Deer’s Cry, prav za velikonočni čas?
Gre za poezijo, ki jo je napisal sveti Patrik v 5. stoletju. Na Irskem je bilo takrat za kristjane precej nevarno. S to pesmijo so klicali Kristusovo prisotnost, da jih je na različnih poteh obvarovala. Gre za pesem zaščite in verjamem, da bo v tem velikonočnem času, sploh v teh okoliščinah, ki jih trenutno živimo, prinesla občutek varnosti, zaupanja, umirjenosti in vedenja, da nismo sami. Pri tej lepi skladbi je sodeloval tudi komorni zbor Ave iz Ljubljane, pa moja draga Eva, ki je prispevala spremljevalni vokal. Premiera pesmi bo 8. aprila, video pa si boste od 13. aprila dalje lahko ogledali tudi na Youtubu. Lee Harris & Davor Bozic (featuring Eva Irgl) – The Deer’s Cry.
Kaj vam in Leeju predstavlja Kristusova prisotnost?
Zame je Kristus zavest, imenujem jo »Kristos Zavest«. Jezus je bil prvi, ki jo je živel in nam jo skozi svoje življenje predstavil. To je zavest svobodne izbire, nabiranja modrosti skozi lastne izkušnje, pot osebne odgovornosti in vedenje, da sem povezan z vsem kar je. Ljubezen je zame možnost, da drugega sprejmem kot del sebe. Zato živim življenje, kjer se med seboj vzpodbujamo, podpiramo in s tem širimo vse kar je in vse kar smo. Kristusova prisotnost je moje zavedanje tega in s tem odkrit in najlepši sopotnik mojega življenja.
Kje ste posneli videospot za to pesem? Nekaj predhodnih videospotov je bilo posnetih tudi pri nas, v Sloveniji.
Video za to pesem sva snemala v Ameriki, v Kaliforniji, v prelepem hribovju. Snemali smo tudi v Sloveniji. Evo smo posneli v Sloveniji, spot pa je narejen v Ameriki.
Za album Aweken pa smo vse videospote naredili v Sloveniji, ker takrat ni bilo možnosti drugje, zaradi kovida. Pa tudi jaz sem imel tukaj ekipo. V glavnem sem prijatelj z večino igralcev, poznam režiserje, snemalce, pač jaz sem iz tega sveta tako, da je bilo pravzaprav v tem začetnem valu kovida veliko lažje meni organizirati stvari v Sloveniji, kot Leeju v Ameriki. Gledano čisto iz tehničnega vidika. Sicer pa sem si tudi sam želel deliti to svojo izkušnjo, kako lepo je, ko pod tvojo glasbo, pod video, ki si ga ustvaril, pravzaprav dobivaš lepe komentarje iz celega sveta in sem to svojo izkušnjo želel deliti tudi s svojimi kolegi. To je nekaj, kar ni tako pogosto, da se nekako tvoje delo dotakne ljudi po celem svetu. Zato so tudi vsi glasbeniki, oziroma večina glasbenikov s katerimi delam, naši, Slovenci. Želim si, da je to neko naše skupno doživetje. Ne pomeni mi toliko, da bi rekel »joj, meni je ratalo, vam pa ni«. S sabo rad potegnem ljudi zato, ker so to res lepi občutki nečesa tako širšega
Mediji so nedavno razkrili, da ste skupaj z vipavsko poslanko Evo Irgl. Se z Evo pogovarjata tudi o politiki?
Redko se pogovarjava o politiki kot samostojni temi. Če že, o politiki rada govoriva v povezavi z zgodovino, religijo, filozofijo, psihologijo, duhovnostjo. Všeč mi je kako Eva v državnem zboru vedno pazi da ohranja dostojanstvo vseh, ne vzpostavlja se na način, da druge ruši. V pogovorih z njo pa tudi spoznavam, kako pomemben je v politiki talent za dojemanja ravnotežja mnogih različnih področij in interesov hkrati, kako se prepletata širina in specifičnost. Vse težje si predstavljam, da bi lahko vodil državo nekdo brez vsakih izkušenj in modrosti, ki jih politik pridobiva z leti.
Kako tako čustveno in duhovno poglobljen Davor Božič razmišlja o politiki?
Osebno so mi bližje politike, ki pravzaprav pomagajo graditi sistem v katerem bi ljudje lahko aktivirali svojo ustvarjalnost, svojo lastno odgovornost. Zato so mi bližje tako rekoč desne politike. Desno-sredinska politika poskrbi za to, da stvari lahko tečejo in gradi močnega posameznika medtem, ko leve politike na nek način ne želijo imeti uspešnih posameznikov, ampak želijo, da so vsi zajeti v nekem kolektivu in da jih nekdo drug usmerja in vodi.
Sporočilo, da smo ljudje narejeni po božji podobi in to, kar imenujemo Bog, je stvarnik, ustvarjalec vsega. To pomeni, da če smo mi narejeni po tej podobi smo ravno tako ustvarjalni in če ta del ne zaživi v nas, v čem je smisel življenja?
In ravno te stvari so tiste, zaradi katerih se mi zdi, da bi tudi neka modra politika lahko nagovarjala in spodbujala ljudi, da se pravzaprav v to smer razvijamo zaradi česar sploh smo na tem svetu. Torej, da smo ustvarjalni, se doživimo, da dodajamo k vsemu, kar je. Vsaka individualna izkušnja je edinstvena in lahko samo doda k vsemu, kar je. In če iz sebe narediš kopijo nekoga in ponavljaš neke štiri stavke, ki jih je nekdo nekje rekel, govoriš, da je to resnica, si se pravzaprav omejil. Vzel si si to naravo, ki je tvoja.
Kakšna je Eva Irgl, ko ni političarka?
Eva je predvsem zabavna. Ima inteligenten humor. Je zelo topla, srčna in čustvena. Zanimajo naju podobne stvari, umetnost, razstave, muzeji, cerkve, gradovi… vse to rada doživljava skupaj.
Opažam, da jo dostikrat boli, ko v parlamentu ni volje, da se popravi neka krivica, ali pa je srčno vesela, ko nekaj uspe. Spomnim se, koliko truda, zavzetosti in pogovorov je bilo potrebnih, da je pri popravi krivic različnim skupinam lahko uskladila vse interese do te mere, da so se stvari končno premaknile tudi v državnem zboru. Ali pa kako se je trudila za izgradnjo novega doma za starejše v Ajdovščini. Vsa vesela je objavila novico na socialnem omrežju, spodaj pa takoj komentar: »Koliko si pa pokradla?« Res škodoželjno in neresnično. Ob Evi spoznavam, da ni res, da so vsi politiki pokvarjeni. To je fama, ki se je zaradi nekaterih povsem neupravičeno razširila na vse.
Pa je v politiki prostor za čustva?
Vsekakor. Ljubezen, sočutje, zaupanje, prijateljstvo, bližina, da ti je mar, da želiš drugim dobro….ta čustva lahko delajo politiko plemenito.
