Čeprav mnogi Vipavci trdijo, da je prva slovenska vlada nastala leta 1945, pa to zgodovinske presoje ne zdrži. Prva slovenska vlada je namreč precej starejša. Nastala je natančno pred 101 letom.
Glavni občinski praznik v Ajdovščini, 5. maj, je obletnica zgodovinskega dogodka iz leta 1945, ko je nova komunistična oblast svojo prvo vlado ustoličila v Ajdovščini. Takrat Ljubljane okupatorji še niso zapustili, hkrati pa je to bila simbolična gesta, ki je razglasila Primorsko kot del Slovenije.
Pet slovenskih držav
Uradno se ta dogodek še vedno imenuje ustanovitev prve slovenske vlade. A zgodovinska dejstva govore drugače. Republika Slovenija je v resnici že peta (5.) slovenska država. Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje. Ker so knezi z ustoličevanjem dobili oblast od ljudstva, gre dejansko za izrazito demokratično oblast. Ravno to idejo so potem od naših prednikov prevzeli Američani in jo zapisali v svoji ustavi. Američani so svojo osamosvojitev utemeljili v slovenski zgodovini.
Druga slovenska država Spodnja Panonija je imela središče jugozahodno od Blatnega jezera na Madžarskem. Čeprav je neodvisnost trajala samo nekaj let, gre za suvereno državo.
V srednjem veku so vladarji seveda imeli svetovalce. To pomeni, da so imeli vlado. A vendar je beseda vlada v današnjem pomenu nekaj drugega in je ne moremo uporabljati za srednjeveške države.
Prva slovenska vlada 1918
Tretja država, ki so jo ustanovili Slovenci, je bila Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS) konec prve svetovne vojne. Obsegala je Slovenijo z Istro, Hrvaško, Bosno in Vojvodino. Država je bila na podlagi samoodločbe narodov razglašena v Ljubljani 29. oktobra 1918 v prisotnosti več kot 30.000 ljudi. Vrhovna oblast države SHS je bilo Narodno vijeće, ki je imelo sedež v Zagrebu, načeloval pa mu je Slovenec dr. Anton Korošec. Narodno vijeće je dva dni kasneje imenovalo Narodni svet, ki ga zgodovinarji imenujejo za prvo slovensko nacionalno vlado. Prva slovenska vlada je vladala od 31.oktobra 1918 do 20. januarja 1919.
S tem dogodkom je slovenski narod postal državotvoren. Postal je nacija, saj je ustvaril svojo lastno državo. Čeprav je smo bili Slovenci dolga leta v senci srbskega unitarizma in komunistične diktature, pa nas je leto 1918 postavilo na karto svetovne zgodovine.
Razglasitev prve slovenske vlade v Ljubljani 1918
Prva slovenska vlada iz leta 1918. Prvi predsednik slovenske vlade Jože pl. Pogačnik
Prva slovenska vlada iz leta 1918, objava članov vlade v prvem slovenskem Uradnem listu
Četrta slovenska država
Njena naslednica pa je bila že precej okrnjena deželna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS). Čeprav je država Slovencev, Hrvatov in Srbov trajala le dober mesec, pa se je prav ta država 1. decembra 1918 enakopravno združila s kraljevino Srbijo v novo državo pod imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je bila že četrta slovenska država, razlika s prejšnjo pa je velika: gre za kraljevino, kjer imajo po imenu in političnem položaju prvo mesto Srbi.
Pomen ajdovske vlade
Ajdovska petomajska vlada ima zelo velik pomen zaradi Primorske. Ne Karantanija ne Spodnja Panonija nista obsegali sedanje Primorske. Leta 1918 pa je italijanska okupacija takoj zatrla primorske osamosvojitvene težnje. Nova slovenska oblast je imela na Primorskem samo formalno oblast, dejanske pa ne.
Zaradi tega je petomajska komunistična vlada v nekem smislu tudi prva slovenska vlada, vendar le za Primorsko. Torej prva slovenska vlada, ki je dejansko vladala tudi na Primorskem.
Petomajska vlada je pomembna tudi zaradi konca okupacije. Ne glede na to, da je vlada bila komunistična in simbol novega totalitarizma, pa je Primorci niso videli v tej luči. Za Primorce je bila ta vlada simbol osvoboditve in združitve s Slovenijo. Tudi peterokraka takrat večini Primorcev ni predstavljala partijske diktature, ampak bolj novi pravičnejši družbeni red. Zaradi tega ne moremo ajdovske vlade imeti samo za prvo vlado komunistične Slovenije, ampak za nekaj več. Seveda samo iz primorskega zornega kota. Nova oblast pa je teror pripeljala tudi na Primorsko. Tudi na Vipavskem so komunisti in partizani izvedli veliko atentatov na nedolžne civiliste.
Znani primorski zgodovinar dr. Renato Podbersič je objavil poimenski seznam 364 žrtev partizanskega gibanja samo na območju Goriške in Vipavske. Med njimi bi le težko našli ljudi, ki so bili sodelavci okupatorja. Večinoma gre za inteligenco ali narodnjake, katerih edina napaka je bila, da so bili demokrati.
Razglasitev prve komunistične vlade v Ajdovščini 1945, Govor predsednika vlade Borisa Kidriča, odgovornega za več tisoč umrjenih vojaških ujetnikov in civilistov po koncu druge svetovne vojne.
Razglasitev prve komunistične vlade v Ajdovščini 1945
Razglasitev prve komunistične vlade v Ajdovščini 1945, Govor predsednika vlade Borisa Kidriča, odgovornega za več tisoč umrjenih vojaških ujetnikov in civilistov po koncu druge svetovne vojne.
Eno od kraških brezen, v katera je takoimenovana “prva slovenska vlada” ukazala pometati ljudi.
Tretjemajska prva slovenska vlada
Za prvo slovensko vlado, bi lahko imenovali vlado, ki jo je 3. maja 1945 izvolil na hitro sklican parlament v Ljubljani tik pred partizanskim vkorakanjem. V tem parlamentu je bila večina političnih predstavnikov, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah pred začetkom vojne. Ti predstavniki so se sestali 3. maja v Ljubljani in imenovali vlado iz liberalne in ljudske stranke, ki sta pred vojno predstavljali veliko večino naroda. Zaradi kratkotrajnosti in dejstva, da vlada ni obvladovala ozemlja, je zgodovinarji velikokrat ne omenjajo. A v resnici gre za demokratično vlado, kar petomajska vlada nikakor ni bila.
Dejansko je prva slovenska vlada, ki je obsegala tudi Primorsko in bila hkrati suverena in demokratična, nastala po prvih demokratičnih volitvah leta 1990.
Prva resnična in demokratična slovenska vlada je bila izvoljena leta 1990. Leto kasneje je ta vlada tudi vojaško ubranila Slovenijo in njeno neodvisnost.
Tino Mamić je univerzitetni diplomirani profesor zgodovine
V čem se razlikuje od Auschwitza? Auschwitz je bilo uničevalno taborišče, Goli otok pa prevzgojno. Na Golem otoku so izpopolnili taboriščni sistem na podlagi sovjetskih in nacističnih izkušenj.
Nekdanji zapornik...
Evropski parlament je že v osemdesetih letih priznal genocid nad Armenci, isto pa so storile še nekatere države (Beneluks, Francija, Poljska, Grčija, Ciper, Slovaška, Nemčija). Slovenska politika o takem...
Svetovni dan spomina na holokavst je že kmalu po njegovi utemeljitvi v OZN kot spominski dan uvedla prva vlada Janeza Janše. To je bilo leta 2008. Holokavst je izraz...
Igor Vovk je verjetno najbolj perspektiven voditelj svoje generacije med slovenskimi kristjani. Ustanovil je veliko družinsko organizacijo Zavod Iskreni, družinski portal Iskreni in informativni portal Domovina, ki ga bere...
Medijski vihar je posledica dejstva, da je v Sloveniji povsem samoumevno, da javni denar za izvajanje programov na socialnem področju lahko dobijo le levičarske nevladne organizacije, morda redke izjeme...