Vsakdo si želi vedeti, kdo so bili njegovi predniki. Odkod prihajajo. Kaj so počeli. Kako in kje je nastal njihov priimek. Kaj priimek pomeni.
Iskanje svojih prednikov je zanimivo, a hkrati zelo zamudno opravilo. Ljudje iščejo svoje prednike veliko let, saj je treba obiskati več arhivov, ki hranijo dragocene podatke o naši osebni zgodovini. Hkrati je treba poznati krajevno in splošno zgodovino, tuje jezike in znati brati stare pisave. V Slovenije se srečujemo z latinščino, italijanščino in nemščino. Pri slednji je pisava velikokrat pisana gotica, ki je še velika večina slovenskih zgodovinarjev ne zna brati. V Istri in Dalmaciji je tu še glagolica.
Že pred dvema desetletjema je v Kopru nastala prva agencija v državi, ki se ukvarja prav s tem: izdeluje družinska drevesa, razkriva sorodstva, išče dediče in vzpostavlja stik med sorodniki, ki se prej niso sploh niso poznali. Agencijo je ustanovil profesor zgodovine in novinar Tino Mamić (46). Tega se je lotil na predlog Američana, ki ga je pred leti najel kot turističnega vodnika in sta v treh dneh obiskovanja krajev in arhivov našla ogromno podatkov o Američanovih daljnih prednikih. Tinu Mamiću, ki je tudi zapriseženi sodni izvedenec za rodoslovje, smo o postavili nekaj vprašanj.
Koliko prednikov se da najti? Do katerega obdobja? Do Adama in Eve?
»He, he. Do Adama in Eve še ne. Čeprav genetika že govori o tem, da imamo vsi Zemljani eno skupno prednico. Pri nas pa je to odvisno od primera do primera. Odvisno je od tega, kdaj so začeli v posameznem kraju pisati knjige. V mestih Slovenske Istre so najstarejše knjige, ki nas pripeljejo tudi več kot 500 let nazaj. Običajno najdemo prednike tja do 1750. Najstarejši rodovnik, ki sem ga doslej naredil, sega vse do leta 1470.«
Je največ vaših strank iz tujine? Iz Amerike?
»Ne, velika večina so Slovenci. To so ljudje, ki jih zanima, odkod prihaja njihov rod ali priimek.
Velikokrat pride k meni tudi vnuk, ki hoče svojo babico razveseliti za 70. rojstni dan. Ali pa žena, ki tako razveseli svojega moža za njegovega abrahama.«
Med vašimi strankami torej niso samo bogataši?
»Ne, sploh ne. Sem pa naredil že nekaj rodovnikov tudi za nekdanje ministre ali znane Slovence.«
Komu pa? Se z njimi pogovarjate o politiki?
»Imen ne morem povedati, ker so moje stranke in o tem ne smem govoriti. Tu gre za tajnost podatkov, saj rodovnikov ne smem kar vsepoprek objavljati, če so mlajši od sto let. Rodoslovje je posel, ki nima nobene zveze s politiko. S strankami se zato nikoli ne pogovarjam o politiki. Nikoli.«
Pri nas je veliko ljudi s koreninami izven naše države. Se tega tudi lotite?
»Zamejstva niti ne štejem za tujino. Veliko raziskujem v zamejskih krajih, največ v Trstu in Gorici. Delam tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Avstriji. Vse je odvisno od želja naročnika.«
Kakšna je cena?
»Odvisno. Za vsak primer pripravimo najprej ponudbo, da stranka ve, kakšni bodo stroški, in se lahko potem odloči. Imamo tudi rodovnik v obliki darila, s končnim izdelkom kot velika uokvirjena in zastekljena slika. To je ponos vsake družine. Tak paket stane 799 evrov.«
To pa ni tako malo denarja?
»Seveda ne. A dela z vsakim rodovnikom je ogromno. Rodovnik narediš enkrat v življenju. To je družinski zaklad, ki ga predaš svojim potomcem, lahko tudi sorodnikom. Večkrat se mi je že zgodilo, da so se dobili trije vnuki in naročili rodovnik za dedka. Cena je potem precej nižja. Pa še vsak od njih je dobil svoj rodovnik v dnevni sobi.«
Se lahko rodoslovja lotimo tudi sami?
»Vsekakor. To je dobrodošlo, saj gre za našo lastno zgodovino. Ko stranki naredim rodovnik, vedno povem, da je rodovnik živa stvar. In vse spodbujam, da delo nadaljujejo in v rodoslovni program dodajajo potomce in sorodnike. Je pa res, da ljudje brez zgodovinske izobrazbe pri rodoslovnem raziskovanju ne znajo prebrati vsega, kar piše v dokumentih. Pisave so včasih nečitljive, v latinščini, italijanščini in nemščini. Poznati pa je treba tudi kratice in pravila, ki so veljala v posameznih krajih. Brez znanja jezikov in zgodovine, si lahko kako besedo prevedemo povsem napačno. Kot profesionalni rodoslovec v enem poročnem vpisu vidim informacije, ki jih človek brez zgodovinskega znanja in izkušenj ne vidi. Posebej pred letom 1850 zato najdemo v takih rodovnikih veliko napak. Če mi stranka predloži svoj že narejen rodovnik, moram vse to še enkrat preveriti, saj je napak razmeroma veliko.«
Raziskujete tudi pomen priimkov?
»Tudi. Priimke raziskujem zgodovinsko in jezikovno. Samo s kombinacijo obojega lahko ugotovimo, kako in kdaj je nastal določen priimek. Primorski priimki so med najstarejšimi na svetu. Prvi priimki so namreč nastali v času Beneške republike, da je država učinkoviteje pobirala davke. Je pa treba na priimke gledati s humorjem. Priimki so namreč nastajali iz vzdevkov, ki običajno niso bili taki, da bi človeka hvalili, ampak ravno obratno.
Priimki so nastali hudomušno. Vodopivec ni dobil priimka, ker bi imel rad vodo, ampak vino. Ali pa priimek Smrdelj – lahko ga je dobil tudi človek, ki je imel pred hišo kako rožo dišavnico. Ljudje smo bili vedno norčavi.
V Novem glasu sem objavil izvor ter pomen skoraj devetdesetih primorskih priimkov, ki bodo v kratkem izšli tudi v knjigi. «
Kaj pa sorodniki? Ali iščete tudi sledove za neznanimi sorodniki?
»V vsakem rodovniku srečujemo prednike, potomce in sorodnike. Pa tudi ljudi, s katerimi smo v svaštvu in kumstvu. Botrstvo je med Slovani zelo pomembno, veliko bolj kot drugod. Največkrat pomagam Američanom najti sorodnike, ki živijo v Sloveniji. Stike lahko najdemo tudi vnaprej in potem organiziramo skupno srečanje. Nekatere stranke si obenem želijo ogledati nekatere turistične zanimivosti. To lahko organiziramo tako za potovalne agencije kot za posameznika oziroma skupino posameznikov. Najbolj pogosta praksa je, da naš uslužbenec z avtom zjutraj pobere skupinico petih ljudi in jih popelje naokrog: do sorodnikov, na kosilo, turistični ogled. Med vožnjo pa gostom pripoveduje ali odgovarja na vprašanj bodisi kot turistični vodnik bodisi zgodovinar-raziskovalec.«
Kje lahko najdemo več informacij?
»Če v računalnik odtipkate tinomamic.eu, najdete tu ogromno podatkov, pa tudi moj naslov.
