99 let od požiga narodnega doma v Trstu

Narodni dom v Trstu, foto (c): Tino Mamić

V Trstu je v soboto potekala slovesnost ob 99. letnici požiga Narodnega doma, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Zamejski Slovenci so s slovesnostjo izkazali navezanost na poslopje, ki ga je fašistični režim leta 1920 uničil in s tem zadal hud udarec njihovemu bogatemu življenju in razvejani dejavnosti.

Slovesnost ob 99. letnici poziga Narodnega doma v Trstu, ki jo pripravljata Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet Slovenskih organizacij, zbrane pa je med drugim nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.
Predsednik Pahor in trzaski zupan Roberto Dipiazza.

Slovesnost je potekala v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma. Prisotne so pozdravili predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila, predsednik Sveta Slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj, tržaški župan Roberto Dipiazza, podpredsednik deželne vlade Furlanije – Julijske krajine Riccardo Riccardi in slovenski predsednik Pahor, poroča Primorski dnevnik.

Predsednik Pahor je v nagovoru dejal, da si želi, da bi 100. obletnico prihodnje leto skupaj obeležila z predsednikom Italije Sergiom Mattarello, s katerim “vzorno sodelujeta in rada povesta, da sta iskrena prijatelja”. To jima po Pahorjevih besedah daje možnost, da tudi ko so odnosi malce bolj napeti in retorika zaostrena, uspeta ohraniti iskren dialog.

Pahor je poudaril, kako pomembno je, da zlasti v okoliščinah, ki nas vse preizkušajo, ohranimo občutek za sožitje in krepimo dialog. “Pomembno je, da tudi različna stališča povemo strpno,” je dejal.

Poudaril je še, da je “zdaj priložnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da zlasti zaradi preizkušenj, ki so pred nami, okrepimo tisto, kar je bistvo evropske ideje, in si prizadevamo za vse, kar nam je skupno v korist miru in blaginje za prihodnost naših otrok”. Zavzel se je, bi se v Narodni dom vrnilo življenje, so sporočili iz urada predsednik republike.

Slavnostni govornik je na slovesnosti bil zgodovinar Raoul Pupo, ki je poudaril, da se je treba požiga Narodnega doma spominjati, ker se fašizem, kot smo ga poznali, zagotovo ne bo vrnil v isti obliki. Mikrobi, ki so sprožili infekcijo, so po njegovih besedah ponovno tu – politično sovraštvo, nestrpnost, nacionalni ekskluzivizem, iskanje grešnih kozlov in rasizem.

“Povsem neplodno je, da se sprašujemo, ali ima organizem naše demokracije dovolj protitelesc. Če smo danes tukaj, ni samo zato, da bi obeležili preteklost, pač pa zato, da ponovno potrdimo naša civilna prizadevanja v sedanjosti,” je še dejal Pupo.

Predsednika krovnih organizacij sta ob prisotnosti visokih gostov položila venec na pročelje Narodnega doma, je poročal tržaški časnik.

Slovesnost so organizacije slovenske narodne skupnosti – SKGZ, SSO, stranka Slovenska skupnost in druga društva – tokrat prvič pripravile skupaj. Dogodek je bil po njihovem mnenju tudi neke vrste generalka pred 100. obletnico požiga prihodnje leto.

Pahor se je ob robu dogodka v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Trstu srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti – predsednikoma krovnih organizacij Ksenijo Dobrila in Walterjem Bandljem, senatorko Tatjano Rojc ter deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Danilom Slokarjem.

Že pred slovesnostjo pa se je sestal s predsednikom deželne vlade FJK Massimilianom Fedrigo, ki je zaradi povečanja števila migrantov v minulih dneh napovedoval nove ukrepe, vključno s postavitvijo ovir na meji s Slovenijo. Pahor je v nagovoru na slovesnosti v Narodnem domu pogovor z njim označil za “tvoren”.

Fedriga, ki je član skrajne desne stranke Liga, se slovesnosti v Narodnem domu zaradi “predhodnih obveznosti” ni udeležil.

Urednik Novega glasa Jurij Paljk je v uvodniku proslavo ocenil takole: Zbor v Narodnem domu so označili trije Pahorji, če sem lahko malce iskriv: najstarejši pričevalec, očividec požiga Narodnega doma in starosta slovenskih pisateljev, Boris Pahor, ki je nemo, a odločno stal pred Narodnim domom, ko ga je snemala ekipa BBC, ki dela dokumentarec o njem; prof. Samo Pahor, ki je dejansko naša vest, bil je med prvimi pred Narodnim domom s svojo skromno ekipo in velikim napisom, naj Italija spoštuje ustavo. Tretji Pahor, ki je pa pred proslavo pozdravil oba, najprej prof. Sama pred Narodnim domom in takoj nato pisatelja Borisa Pahorja v preddverju Narodnega doma, je slovenski predsednik Borut Pahor, ki je prišel na zborovanje v Trst predvsem zato, da nas poveže, kot skuša povezovati in biti predsednik vseh Slovencev v domovini.
To je mož, ki ne deli, ampak združuje, in predsednik Borut Pahor je v Trstu ponovno pokazal, da je pravi mož na pravem mestu: deželnemu guvernerju je vljudno, a odločno povedal, da na državni meji nihče ne potrebuje nobenih pregrad, kaj šele zidov, kot je tudi naglasil, da se moramo med seboj še bolj povezati in sodelovati.”

Komentar je objavljen tudi na spletu: KLIK

Obalainfo.si, TAM

Ne spreglejte
Naloži več