Poklicani smo, da smo KMETJE BESEDE

Na prvi pogled se zdi, da današnji evangelij (Mt 13,1-23) govori v nekem smislu o kmetijstvu, ki za mnoge na žalost ni tako cenjeno kot je bilo nekoč, ko je obdelovanje polj predstavljalo dejavnost večine prebivalstva in pogojevalo življenje celotne družbe. Sedaj vladata industrija in storitveni sektor, kmetijski svet se odmika od »realnega sveta« in skupnega obzorja interesov in skrbi. Dež in sonce in napovedi vremenoslovcev so namenjeni za turiste, planince, obhajanja praznikov tudi v smislu: »Joj, kako lepo vreme ste nam pripravili gospod župnik za obhajanje birme«…

Branje današnje nedelje je morda res bližje neki oddaljeni poeziji kot konkretnosti življenja. A nas prvo berilo (Iz 55,10-11) obrne v drugačno razmišljanje – »Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal.” Tudi psalmist (Ps 65,10-14) čudovito opiše kaj vse stori Beseda, ki je seme: “Obiskal si zemljo in ji dal obilje, z mnogimi rečmi si jo obogatil. Božji potok je poln vode, pripravljaš njihovo žito, zares, tako jo pripravljaš: napajaš njene brazde, poravnavaš grude, z deževjem jo rahljaš, njeno brstje blagoslavljaš. Leto kronaš s svojimi dobrinami, tvoje steze kapljajo olje. Pašniki v puščavi kapljajo, griči se opasujejo z radostjo. Trate se oblačijo z ovcami, doline se ogrinjajo z žitom; vzklikajo od veselja, tudi pojejo.”

Seme, ki je Božja Beseda, se širi med ljudmi, a z različnimi rezultati, odvisno od tega kam pade. Bog ne govori samo inteligentnim ljudem, pomembnim ljudem, bolj izobraženim, tistim v ospredju družbe. Govori
z vsakim izmed nas na več načinov: v lepoti ustvarjanja, po vzoru svetnikov, v intimnosti vesti z neizčrpno
ljubeznijo. Beseda ni samo nek pojem, zapisan ali izgovorjen, marveč je kot seme, ki raste, dozoreva in
obrodi, če se človek ne prepusti, da nas tisoč drugih skrbi ne odvrne stran, in nas pri tem življenje zmede,
odvrne od polnosti in ne vodi k polnosti, ki jo doživimo v vedrini življenja, preprostosti življenja, ampak
raje potonemo v zmedi, moralnih nevarnostih, notranjih in zunanjih prevarah.
Res je, Božji časi, niso naši časi, učinkovitost njegovih obljub pa je nesporna. Beseda vsejana v srce,
čeprav nam tisti hip ne pomeni dosti, pride na misel, ko najmanj pričakujemo, ker je učinkovita.
Morda smo ob branju Besede zazrti preveč v tisto, kar je bolj v ospredju po črki, namreč tla in sejalec. V
središču vsega je SEME, je BESEDA. Kljub kamnitim tlem in robidovju, sejalec seje. Ni izbirčen kmet, ki bi
sejal samo v rodovitna, preorana in pognojena tla. Bog je “optimističen”, a hkrati ni “naiven”, čeprav
zdrava “kmečka” pamet jasno poved, da na kamnu ne bo nič zraslo, ali pač. Tisti, ki hodite po hribih
vidite, kako čudovite rože zrastejo tudi med skalami z malo zemlje. Seveda bi pričakovali, da bo
vsepovsod cvetela rodovitnost in da bo vse idilično brez Kalvarije, brez križa. Božja beseda brez križa je
ideologija, čistunsvo, nima kaj odreševati.

V Palestini, če količkaj poznamo to deželo, lahko vreča semena daje največ 12 vreč pridelka, zato učenci
lahko samo debelo gledajo, ko slišijo 100, 60 ali 30 vreč pridelka. Nemogoče. Na delu je pač nepredvidljiv
božji zakon. Tudi ob sušni, neobdelani in trnjevi zemlji kroži obilno in nepričakovano življenje.
Tudi danes lahko ta beseda zacveti v našem nepredvidljivem svetu, ki je poln strahu pred katastrofami, ki
se zarisujejo nad nami, resničnimi in takimi, ki so enostavno samo izmišljotine za poneumljanje ljudi.
V tej današnji priliki je globok pomen naše prispodobe: ne glede na to, kaj se zgodi in zmeraj je tako, da
obstajajo kamni, trde cesti ali samo ozke življenjske brvi. Če pustim, da evangeljska beseda živi v meni, če
živim po njeni logiki, potem bo ta Beseda obrodila nepričakovan sad. Ker je “beseda-seme” Božja beseda
in je človek narejen za Boga, je teren za njegovo prejemanje. Uspeh bo odvisen od kakovosti semena, to
je LJUBEZEN BREZ OMEJITEV, ki pa je sposobna vedno padati v del dobre zemlje, ki je prisoten v meni.
Zares poklicani smo, da smo kmetje BESEDE, da bi jo širili z zaupno trdoživostjo. Poziva me k dejanju čiste
vere, da verjamem v dobro evangeljskega sporočila in verjamem, da Bog preobraža zemljo in ljudi, tudi ko
ne vidim sadov. Dobra novica današnje nedelje: Beseda obrodi sadove in to v izobilju, ustvari sadove tudi
tam, ki se prepoznajo le kot kamnita in trda tla.

Ne spreglejte
Naloži več