Vrtovec: Zakaj tožilstvo ne preganja bančnega kriminala?

Jernej Vrtovec

»Novica, ki je v javnost prišla konec januarja, da je Nacionalni preiskovalni urad opustil pregon domnevnega pranja iranskega denarja v NLB, nas je šokirala, lahko rečem celo, da je mnoge izmed nas prizadela,« je v uvodu nujne seje, ki so jo v NSi zahtevali zaradi opustitve pregona domnevnega pranja iranskega denarja v NLB, povedal vipavski poslanec Jernej Vrtovec.

Kar dve parlamentarni preiskovalni komisiji v mandatu 2014 – 2018 sta potrdili sume, da se je v primeru domnevnega pranja iranskega denarja v NLB kršila veljavna zakonodaja in da je prišlo do zlorab položaja. To dokazujejo številni dokumenti ter javno objavljena poročila o delu preiskovalnih komisij. Kot je ugotovila Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v NLB ter domnevnega pranja denarja v Novi KBM, je šlo v NLB za t. i. iransko shemo, ki je bila neposredno v rokah iranske države.

»Sprašujem se, zakaj so kriminalisti opustili pregon spornega delovanja v NLB? Imamo ogromno dokazov za mnogo spornih praks v NLB, kriminalistom pa se tega ne zdi vredno preiskovati. Sprašujem se, zakaj se Sloveniji ne zdi vredno preganjati bančnega kriminala?« je bil jasen poslanec NSi.

NPU opustil preiskavo, kljub gori dokazov

Jernej Vrtovec

Transakcije iranskih državnih bank prek Slovenije so se dogajale tudi, ko je bil Iran na seznamu držav s sankcijskim režimom in nato embargom. Tako je skozi račun iranske firme Farrokh  na več deset transakcijskih računov po svetu steklo za skoraj milijardo evrov transakcij.

Nadzorni organi v primeru Farrokh niso preverjali niti izvora finančnih sredstev niti poteka nenavadnih transakcij in prejemnikov, čeprav je bila količina denarja in sam potek transakcij sila neobičajen. Ugotovljeno je bilo, da so bančniki v NLB opustili dolžno ravnanje skrbnega nadzora in s tem zlorabili položaj, ki jim je bil zaupan. Ključno je tudi vprašanje, kakšna je odgovornost nosilcev javnih funkcij in kakšne mehanizme ima Slovenija vzpostavljene, da se tovrstna kazniva dejanja ne bi več dogajala. Velja spomniti, da je nekdanja ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar v zvezi z vodenjem primera Farrokh izvedla tudi notranji nadzor nad delom policije.

NSi ocenjuje, da se je nedavno zgodil precedens in je Specializirano državno tožilstvo (SDT) na podlagi ugotovitev Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) opustilo pregon zoper domnevne storilce zlorabe položaja v primeru Farrokh. V luči ugotovitev dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij ter tudi Centra notranjih revizij NLB in Banke Slovenije, je odločitev NPU in SDT sila nenavadna. Na spornost transkacij je bila NLB namreč večkrat opozorjena, tudi s strani Banke Slovenije, zato morebitne trditve, da bančniki niso vedeli, da se dogajajo sporna ravnanja, ne vzdržijo resne presoje.

NPU molči

Ker so ugotovitve NPU zaradi katerih je SDT opustil pregon zoper domnevne storilce zlorabe položaja v primeru Farrokh zelo nenavadne, sklicatelji seje zahtevajo, da se okoliščine za tako, nerazumno odločitev razjasnijo in da parlamentarnemu odboru za notranje zadeve odgovorni pojasnijo svoje odločitve.

Da bi pogled na opustitev pregona predstavil tudi vodja NPU in predstavniki NLB, ki jih na nujni seji ni bilo, je predsednik odbora sejo do nadaljnjega prekinil.

Ne spreglejte
Naloži več