Na bojišču kaos (politična poezija)

Marjan Šarec Foto (c): www.gov.si

Bebo Novinšek

NA BOJIŠČU KAOS

Na bojišču kaos je zavladal,
ko poveljnik vrgel je v koruzo
puško, se razpasal, slekel bluzo,
kot da roj sršenov bi ga zbadal.

V beg pognal poveljnik se na konju,
konju šarcu ritensko je scela,
da bi krogla tja ga ne zadela,
kjer bi prepoznali jo po vonju.

Na zaveznike je s prstom kazal,
ki da samega so ga pustili,
zdaj pa se umika v skrajni sili,
kot bi sam klofuto si primazal.

Petstosedemdeset, eden z njimi
se za njim z bojišča jih odplazi,
upajoč, da v zadnji se oazi
pred pomladjo strnejo pozimi.

Upajo v vrnitev zime lanske,
z njo zavezništvo bi brž sklenili,
na minulem času pridobili,
skrajšali bi dneve spomladanske.

Petstosedemdeset, eden zraven
se jih v paniki prestrukturira,
ko se svet jim pred očmi podira,
strah edini faktor je dejaven.

Na bojišču panika kraljuje,
pričakuje se le še stampedo,
da steptajo sami svojo čredo,
s tem se boj na srečo vseh končuje.

Ne spreglejte
Naloži več