Premrlova, ne Prešernova Zdravljica

Lozice pri Šembidu na Vipavskem. Foto (c): Tino Mamić

Predsednik Republike Borut Pahor in ljubljanski nadškof Stanislav Zore sta odkrila spominsko obeležje Stanku Premrlu, avtorju slovenske himne.  10. marca je bila na ljubljanskih Žalah blagoslovitev obeležja 115-letnici nastanka skladbe Zdravljica, ki je pred 30-imi leti postala slovenska himna. Sodelovala je Garda Slovenske vojske. Obeležje je oblikovala arhitektka Lucija Herle Poljanšek, ki ga je takole opisala: »Osrednji del obeležja je kamnit steber, ki ponazarja stoičnost, zemeljskost, ki pa se ne zaključi, temveč se dviga proti nebu. Notno črtovje, ki se ovija okoli stebra, nas opominja na njegov obsežni opus in njegovo vsakodnevno vpetost v glasbo, kot delo skladatelja, organista in glasbenega pedagoga. V osrednji del notnega črtovja so umeščene note dela skladbe Zdravljice – naše himne kot zahvala ponosnih in zavednih Slovencev. Oblikovna kompozicija deluje monumentalno, kot je primerno za priložnost postavitve obeležja in hkrati preprosto, saj jo sestavljajo enostavni oblikovni elementi.«

Himna z Vipavske

Melodija slovenske himne je nastala v Lozicah, vasici pri Podnanosu, skozi katero so se nekoč vozili cesarji, danes pa ostaja pozabljena pod avtocestnimi viadukti. Stanko Premrl, mladenič, ki je verjetno pomagal sorodnikom v trgovini, jo je, ko mu je prišla v uho, zapisal kar na “škrtoc”, vrečko iz rjavega papirja.

Da je pesem Zdravljico spesnil France Prešeren, največji slovenski poet, vedo verjetno prav vsi državljani Slovenije. Da pa je himna nastala na Primorskem, je znano le poznavalcem. Sprehodimo se torej skozi zgodovino.

Prešeren naj spesni kaj v čast vinski trti

Lozice pri Šembidu na Vipavskem. Foto (c): Tino Mamić
Znani učitelj naprednega kmetijstva Matija Vertovec, župnik v Šentvidu (ali Šembidu, kot svoji vasi rečejo domačini), je 19. julija 1843 v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil članek Vinske terte hvala. V njem je Prešerna javno zaprosil, naj spesni kaj v čast vinski trti: “Tvojo čast, vinska terta! še dalej poviškovati, bom perivga pevca med nami, pevca ljubezni naprosil, da kar meni ni mogoče, tvojo hvalo, k večnimu spominu, v lepo vezane verstice zloži.”
Naslednjo jesen je Prešeren ob okušanju mladega vina ustvaril Zdravljico. Od kod je bilo vino in v katerem hramu ga je poet okušal, ni znano. Posebej prebivalci zgornje Vipavske pa radi ugibajo, če ni bil hram morebiti prav v Šembidu ali Lozicah.
Zdravljica, napisana tako, da vsaka kitica upodablja vinsko kupico (pesem v obliki predmeta ali carmen figuratum), se je ljudem zelo priljubila. Več kot dvajset skladateljev jo je tudi uglasbilo. Med melodijami sta najbolj priljubljeni tisti, ki sta ju zložila primorska avtorja: Ubald Vrabec in Stanko Premrl. Premrlova je postala tudi naša državna himna.
“Melodija je pri himni pomembnejša od besedila,” poudari zgodovinar Jurij Rosa iz Poreč pri Podnanosu (na fotografiji), ki odlično pozna delo svojega rojaka, rojenega pred 120 leti v Šentvidu, ali Šembidu, kot mu rečejo domačini, danes Podnanosu. “Premrl se je rodil pri Johanovih, v trgovski družini, kot tretji od osmih otrok. Po klasični gimnaziji v Ljubljani in bogoslovju je postal duhovnik, že eno leto zatem pa je na Dunaju nadaljeval študij glasbe,” pove Rosa.

Premrl, vrhunski orgelski koncertant

Šembid na Vipavskem, rojstna hiša Stanka Premlra in Janka Premrla Vojka. Foto (c): Tino Mamić
“Premrl je postal eden najplodovitejših slovenskih skladateljev,” nadaljuje Rosa in trditev podkrepi s številkami: “Zložil je 1200 nabožnih in 800 posvetnih skladb. Bil pa je tudi vrhunski orgelski koncertant in odličen glasbeni pedagog.”
Rosa obžaluje, da Premrla Slovenija premalo pozna. “Prešernove besede brez Premrlove glasbe niso državna himna. Kadar razmišljamo, pišemo ali govorimo o naši himni, bi jo morali vedno imenovati Premrlova himna,” je odločen zgodovinar.
Ta je nastala poleti pred 105 leti v Lozicah, ko je petindvajsetletni duhovnik in študent glasbe na Dunaju počitnice preživel v tej vasi. Nekaj mesecev kasneje, jeseni 1905, je v cesarski prestolnici skladbo dokončal za mešani in moški pevski zbor.
Leto kasneje je bila skladba prvič natisnjena, a kot besedilo so ji bile dodane samo prva, druga in peta kitica Prešernove Zdravljice. Šele leta 1922 je bila v ponatisu skladbe dodana kitica “Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan …”, ki je danes besedilo državne himne.

Zdravljica postane himna

Šembid na Vipavskem, zgodovinar Jurij Rosa. Foto (c): Tino Mamić
Kot slovenska himna je bila v prvi državi, ki so jo skupaj s Hrvati in Srbi ustanovili Slovenci (1918), izbrana koračnica Davorina Jenka Naprej, zastava Slave. Maja 2020 bo od nastanka te skladbe z besedilom Simona Jenka minilo točno 160 let. Bila je tudi del državne himne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, po drugi svetovni vojni pa le himna Socialistične republike Slovenije.
Ob začetku slovenske pomladi je bila precej spontano izbrana za našo himno manj borbena, a pomenljivo globoka Premrlova Zdravljica na Prešernovo besedilo, ki je z ustanovitvijo države postala tudi naša državna himna. Kot zanimivost naj omenimo, da je rockovska skupina Lačni Franz leta 1987 posnela svojo izvedbo himne, ki pa jo je komunistična oblast takoj prepovedala, ker da spodbuja odcepitev Slovenije.
Pri skladbi Lačnega Franza pa ne gre za državno himno, saj so priljubljeni Franzi peli več Prešernovih kitic in ne le sedme, ki velja za besedilo himne le, ko je “sama” skupaj s Premrlovo melodijo.
Časovnica Zdravljice
Šembid na Vipavskem, doprsni kip skladatelja Stanka Premrla. Foto (c): Tino Mamić
* 1800 rojen France Prešeren
* 1844 Prešeren napiše Zdravljico
* 1880 rojen Stanko Premrl
* 1905 Premrl zloži Zdravljico
* 1965 Premrl umre v Ljubljani
* 1987 ob intoniranju Premrlove Zdravljice ljudje prvič vstanejo
* 1989 Premrlova Zdravljica postane slovenska himna
* 1991 postane državna himna
* 2005 stoletnica Premrlove Zdravljice: Lozičani himno zapojejo na Triglavu, v Podnanosu odkrit Premrlov doprsni kip Zmaga Posege
* 2020 140-letnica Premrlovega rojstva, 115-letnica Premrlove Zdravljice, odkritje obeležja v Ljubljani
Ne spreglejte
Naloži več