Možina ostaja doma. Za šefa ostaja moteč. (Tvit meseca)

Moteči tvit Jožeta Možine

Čeprav je nacionalna RTVS skrčila program na minimum (kljub temu pa moramo plačevati enako visoko obvezno naročnino), ima vodstvo ogromno dela, ko gre za disipliniranje svojih zaposlenih. Generalni direktor Igor Kadunc ima skorajda popolno kontrolo nad vsemi člani “pluralno” izbranega programskega sveta, še vedno pa ga motijo oddaje, ki mu jih TVS tu in tam predvaja.

Dr. Jože Možina je te dni v karanteni doma. Po telefonu nam je zaupal, da mu je doma sicer lepo, ker je vsa družina zbrana, a hkrati težko, ker ne more obiskati svojih staršev v Dobravljah. Odpovedal je vse predstavitve svoje nove knjige, izjemne uspešnice, ki pa jo še vedno prodaja in pošilja po pošti. Kdor jo želi, jo lahko dobi, tudi s podpisom. Naročilnica je na njegovih spletnih straneh www.jozemozina.si.

Tvit meseca

Kljub izolaciji pa napadi nanj s strani različnih mnenjskih voditeljev in simpatizerjev zveze takoimenovanih borcev ne pojenjajo. Nanj se je spravil tudi generalni direktor Kadunc, zaradi enega tvita, ki ga objavljamo tukaj.

Moteči tvit Jožeta Možine

Dr. Jože Možina mu je odgovoril v daljšem javnem pismu, ki ga objavljamo v celoti:

Odprto pismo šefu RTVS

  • “Pri cenjenem generalnem direktorju Igorju Kaduncu me najbolj boli to, da mu gredo dvojna merila in manipulacije precej bolje od rok kot uspešno vodenje RTV.

    Ob tem me preseneča, da si generalni direktor velikega in za javnost pomembnega medija vzame čas za javno polemiko z enim od novinarjev tega istega medija, ki je storil kaj? Na svojem twitter profilu je promoviral televizijski Intervju z dr. Zupanič Slavčevo, ki ga uradna twitter stran RTV, ki jo krmari direktorjev PR, ni. In hkrati sem dodal, da pravzaprav nobene oddaje »malopridnih« avtorjev RTV medija, med katere očitno sodim sam, uradni RTV twitter profil nikoli ne promovira, ampak jih cenzurira. Napovedniki so vedno na voljo, objavljamo jih v televizijskem programu, sam tudi na twitterju – uradni RTV twitter profil pa ne. Kanal, ki ga RTV ima za to, da bi javnosti posredoval informacije o programu, tega torej ne počne za vse enako. In vse to je dejstvo, ki traja že leta. V teh dneh so na tem RTV profilu svoje sledilce obveščali o intervjuju z Janezom Kocijančičem, kar je prav, pa tudi o desetini drugih stvari. No, tudi o praznovanju materinskega dne v živalskem vrtu. Intervjuja avtorja Možine seveda med objavami ni bilo, kot nikoli doslej, čeprav sem ga delal z medicinsko strokovnjakinjo na temo grozeče epidemije, ki je s povedanim reševala življenja. In kar je najbolj zanimivo, po objavi mojega čivka so na tem istem uradnem RTV profilu prvič doslej le objavili promocijo za ta moj intervju, celo dvakrat. Mislim, da je bilo po več letih prvič, in bil sem vesel, sploh ker so za povrh prvič doslej objavili tudi napovednik za Pričevalce.

    Zato res ne vidim razloga, da mi gospod generalni javno piše in me kritizira, saj sem njegovo službo opozoril na pomanjkljivost, ta pa je za razliko od pretekle ignorance pokazala prožnost in napako hitro popravila. In v tem javnem pismu je prva manipulacija g. Kadunca že v poskusu, da ost mojega čivka, ki je povsem razvidno namenjena uradnemu TW profilu RTV, ki ga vodi direktorjev PR,  preusmeri, razširi na urednico Lidijo Hren, odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič, pa direktorico TVS Natalijo Gorščak. Seveda te gospe z ravnanjem PR službe generalnega direktorja nimajo nič. Nasprotno, v dobi snovanja in predvajanja intervjuja sem z vsemi, tudi producenti, zgledno sodeloval in za promocijo na televiziji so odgovorni naredili vse in več. Nobene pritožbe niti vprašanja na to temo ni bilo z moje strani – ne vem zakaj direktor o tem sploh piše in zavaja. Tudi ni res, da napovednika v petek ni bilo, ampak to je obrobno. Dejstvo je, da je TVS kljub zapletom zaradi razmer opravila celoto profesionalno, njegova PR služba pa ne. Kriv pa naj bi bil jaz?

    V pismu, ki mi ga je g. Kadunc pred tem pisal osebno, mi očita »da uničujem delo svojih kolegov in očitno cele RTV«. Ta zapis sem dojel kot pobalinsko žalitev brez primere. V obrambo dolgoletnega napačnega ravnanja njegove službe bi očitno rad vpletel druge in se kamufliral. Neprijetno mi je pisati o teh zadevah, nerad to počnem in ponavljam, a očitno moram.

    Najprej, kdo uničuje RTV? Kdo je pravzaprav g. Kadunc, da si dovoli take klevete zapisati? Mar ni generalni direktor izjemno pomembne ustanove, od katerega bi v teh časih pričakovali, da bo njegova skrb absolutno maksimalna zaščita zaposlenih, da ne zbolijo, in pa krizni program, da se vse, ki bijejo bitko z epidemijo v prvih bojnih vrstah, podpira in povezuje v korist cele nacije ter se hkrati v podmeni povrne omajan ugled RTV? In druga zadeva, ki jo zaposleni pričakujemo od njega, je radikalen krizni načrt za preživetje RTV Slovenija po tej krizi, da bodo zaposleni imeli perspektivo in službe. Te stvari niso samoumevne. Če ne prej, bo jeseni izrazita stiska. A g. Kaduncu ti izzivi očitno niso dovolj. On si za predah vzame čas in gre nad novinarja, ki je upravičeno okrcal njegovo PR službo, ki celo v teh časih pri promociji za nacijo pomembnih oddaj ločuje »naše« avtorje intervjujev in one druge. Gledalci so tako oropani za dodatno pozornost na oddajo, ki pomaga reševati življenja.

    In kdo uničuje RTV in kdo ji je lojalen? Lojalnost javnemu mediju RTV ne pomeni lojalnosti vodilni strukturi, saj nismo v komunizmu, ampak zavezanost gledalcem, solidarnost s kolegi, ki se profesionalno trudijo, so izpostavljeni, celo napadeni in se jim grozi… Lojalnost se dokazuje z dobrim delom, pogumom v interesu gledalcev, dokazuje se z rezultati in oporo vsem, posebej tistim, ki jih dosegajo. Sem avtor nekaterih pomembnih in prelomnih vsebin trajne vrednosti, za katere je bil potreben pogum in znanje. Kot avtor kar velikokrat nagrajen doma in v tujini. Bil sem direktor TVS, edini v daljšem časovnem obdobju, ki je uspel z ekipo nadgraditi in pluralizirati program ter dvigniti gledanost, zmanjšati število zaposlenih in zaposlene boljše plačati. Kaj od tega je storil sedanji generalni direktor g. Kadunc?

    Pa to trenutno ni tema. Kdo krni ugled RTV, ne moremo objektivno soditi RTV-jevci, pač pa naši gledalci in poslušalci. Cenzura? Sem eden tistih, ki je cenzuro na RTV Slovenije izkusil, nikoli pa je nisem izvajal. Niti kot vodja šikaniral kolegov, ki mislijo in vrednotijo drugače, kot je bil primer po intervjuju z dr. Dežmanom, pa lanski direktorjev poskus discipliniranja zaradi promocije Pričevalcev v drugem mediju za kar sem moral najeti odvetnika. V najbolj znan primer cenzure, gre za dokumentarec Zamolčani – moč preživetja, je bil, kako zanimivo, vključen dr. Janez Kocijančič, katerega  pomen je nedavno prepoznala tudi PR služba g. Kadunca, za razliko od moje gostje, ki te pozornosti takrat ni bila deležna. Sam nisem z eno besedo kritiziral izbora, niti oddaje s Kocijančičem, opozoril pa sem na dvojna merila. Res pa je, da imam zgodovinski spomin – sramota z umikom in vrnitvijo oddaje Zamolčani – moč preživetja s programa je takrat razkrinkala vodilno cenzorsko garnituro zvesto ostankom nedemokratičnega režima. Vse to je natančno z imeni opisano v Dignitas in drugih revijah. O tem in aktualnejših primerih cenzure sem pisal v svojih člankih, lani pa sem o tem obširneje govoril na posvetu v Državnem svetu, ki je bil predvajan na našem 3. programu. Potem so bili taki prenosi takoj ukinjeni, kar sicer ni cenzura – prej avtocenzura. Nekaj podobnega je tudi izrazito poročanje o napadih na nekatere novinarje in ne poročanje o napadih na novinarja, ki to piše. O enih se daje javne izjave in jih ponavlja, o drugih… Zanimivo, v Državnem svetu sem podrobno govoril tudi o tem. Nihče mi ni  oporekal, kar pomeni, da so tovrstna dvojna merila postala standard.

    Kar se tiče cenzorske selekcije pri promocije mojih oddaj na RTV je to zgodba z bogato vsebino. Vsaj 2 leti so imeli Pričevalci iz tedna v teden 2x manj napovednikov, in še te ob manj ugodnih terminih kot enako uvrščena oddaja Spomini. Če sva s kolegom Lombergarjem zamenjala termin »so« temu sledile tudi te cenzorske prakse. Zgodbo je nehote razkril (in sprva ni mogel verjeti) takratni svetovalec g. Vrabec. Zgodilo se je slučajno, ko je pomagal razrešiti drug primer, ko je gostja oddaje Intervju Vera Mejak v napovedniku okrcala ljubljanskega župana Jankovića, in se je ta izjava v napovedniku potem »čudežno« izgubila ter nadomestila z nečim drugim. Poleg tega so napovednik za Mejakovo v naši službi za napovednike/predvajanje v dneh pred objavo oddaje dobesedno skrivali, znižali frekvenco predvajanja na minimum, skratka cenzurirali. Sprva se je to dejstvo kot v primeru Pričevalcev skrivalo, potem lagalo, potem pa vse razkrilo. Tudi o tem sem govoril na posvetu v DS, kolegi odgovorni so poslušali, nihče ni demantiral. Jih razumem.

    Vrnimo se k nesrečnemu twitter profilu RTV. Ponavljam, dejstvo je, da PR, ki je servis programa in ne obratno, na uradnem TW profilu @RTV_Slovenija ignorira moje oddaje in oddaje ostalih »malopridnih« avtorjev. Takšno sistematično skrivanje in zamolčevanje sicer zanimivih oddaj, ki so deležne številnih pozitivnih odzivov in pohval gledalcev, je zagotovo načrtna cenzura. Vsi napovedniki so na voljo, izgovori g. Kadunca kdo kaj lahko in mora, so iz trte izviti. V teh časih se napovednike lahko objavlja od doma, to znam še sam, kaj šele ekipirana PR služba generalnega direktorja. Jim je torej kdo sugeriral, da za določene avtorje promocije ne izvedejo? Ali so vedeli kar sami?

    Ker je bila na našem RTV profilu praviloma blokada, sem že pred leti začel objavljati napovedi oddaj TV Slovenija, pri katerih sodelujem, na svojem zelo obiskanem twitter profilu, ki je sodelavcem s profila @RTV_Slovenija zelo dobro znan. Zelo pomenljivo in v sklopu ignorance pa je, da mi kot enemu od RTV avtorjev ne sledijo. Tako kažejo svoja neprofesionalna dvojna merila, da jih oddaje Jožeta Možine, se pravi oddaje javne televizije, ki jih pripravlja Jože Možina, ne zanimajo. Kaj si osebno mislijo, me ne briga – a s svojimi osebnimi preferencami določajo, da te oddaje ne smejo zanimati niti 70.000 sledilcev, ki niso njihovi zasebni sledilci, ampak tisti, ki jih zanima program javne RTV. Ti isti PR sodelavci na tem »našem« RTV profilu sicer sledijo 1500 drugim osebam z RTV, ljudem iz konkurenčnih medijev, nekaterih lastnih avtorjev pa, kot rečeno, ni med njimi. Je to profesionalno za PR službo javne televizije?

    Upal sem, da bo g. Kadunc, če si že vzame čas, pojasnil, po kakšnih kriterijih si intervju z dr. Kocijančičem zasluži promocijo na tem »našem« RTV profilu, intervju z dr. Zupanič Slavčevo pa ne. Izgovori v času današnjih tehnoloških možnosti in lahke dostopnosti ne bi bili učinkoviti. Posebej bi bilo zanimivo vedeti, na podlagi kakšne in čigave strokovne presoje je v promocijo v istem tednu uvrščen prispevek o materinskem dnevu v živalskem vrtu, ne pa intervju z vsebino, ki je širše pomembna za osveščenost gledalcev glede obrambe pred epidemijo virusa. Seveda na tem profilu mojega intervjuja niso  spregledali, tega niti ne trdijo. Le uvrstili ga niso. Zakaj je bilo temu tako?

    Naj naposled ugotovim, da je lahko družbeno omrežje zelo  koristno – v tem primeru za to, da se naredi konec za javnost in vzdušje v RTV hiši škodljivim dvojnim merilom pri promocijskih objavah na uradnem profilu javne RTV. Kmalu po opozorilu na mojem profilu so namreč kolegi iz direktorjeve PR službe le povabili k ogledu intervjuja z dr. Zupanič Slavčevo. Nato so, kot rečeno, prvič doslej objavili napovednik Pričevalcev. Upam, da so ugotovili, da je to zelo preprosto narediti, in da bodo tudi v prihodnje ravnali tako.

    G. generalnemu direktorju želim v bistvu vse dobro, da bi v teh res zahtevnih časih znal povezati RTV medij skupaj z vsemi odgovornimi in državljani v boj proti skupni nevarnosti, ne pa, da se to priložnost tako poceni in politikantsko zamuja.

    dr. Jože Možina, Avtor Pričevalcev, voditelj oddaje Intervju na Televiziji Slovenija”

V novicah
Load More