Priimki Slovencev (3)

Grbi slovenskih mest Jureta Vombergarja v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Foto (c): Tino Mamić

V imenoslovju (onomastiki) se je na splošno uveljavila razdelitev priimkov na štiri velike skupine:
1. imenski, ki so nastali iz imena očeta, t.im. patronimični priimki,
2. krajevni, ki so nastali iz krajevnih in ledinskih imen,
3. stanovski, ki so nastali iz nazivov za poklic, obrt, ipd,
4. vzdevni, ki so se razvili iz najrazličnejših vzdevkov bodisi po telesnih ali značajskih lastnostih.
Oglejmo si torej priimke po omenjenem vrstnem redu.

Patronimični priimki

Meddobje (Intersiglo), literarna in kulturna revija, ki izhaja v Argentini.

Patronimični priimki izhajajo iz imena očeta kot osnove, kateri se v južnoslovanskih jezikih doda na splošno pripona -ič, (-ič), v slovenščini pa tudi -ež, -e, -ec, -ek, -in, -an. Nekatera rojstna imena so izvor za več desetin priimkov. Menda imajo najstarejši tovrstni slovenski priimki končnico -ež: Janež, Markež, Lukež, Rudež.
Iz krstnega imena Janez so nastali priimki Jan, Janež, Janže, Jančič, Janežič, Janžekovič, Janša, Jenko, Jemec, Janoš, Jančar; Ivančič, Ivanjšek; Juvančič; Hanžek, Hanželič, Anzelin, Anžlovar.
Iz imena Tomaž: Tome, Tome, Tomše, Toman, Tominc, Tomšič,
Tomazin, Tomažin, Tomažič, Tomaževič.
Iz imena Peter: Petrič, Petrovič, Petrovčič, Peterka, Perko,
Petrin, Peterlin, Peternelj, Peterle, Perovšek.
Iz imena Urban: Urbane, Urbanija, Urbanč, Urbančič, Urbas,
Vrbinc, Vrbe, Vrbič, Verbic, Vrban.
Iz imena Erazem: Rože, Režek, Rožič, Rožman, Rožanec, Roženta, Orožen, Oražem.
Iz imena Mihael: Mihelj, Mihelič, Mihelčič; Mikelj, Miklavc, Miklič, Mikuš, Mišič, Mešek, Mišec, Meše.

Zanimivo bi bilo primerjati s španskimi najbolj razširjenimi priimki, v kolikšnem odstotku so prisotni ti priimki v Argentini. V telefonskem imeniku v Buenos Airesu-Capital Federal, imajo priimki: Alvarez-10 strani (ca. 6000 oseb), Garcia-18, Gonzalez-20, Perez-12, Rodriguez-20 strani). Tendenca je ta, da je različnih priimkov vedno manj, vedno več pa enakih. Zakaj? Moški člani družin izumirajo, bodisi v vojskah, epidemijah in drugih naravnih nesrečah, bodisi zaradi neplodnosti in bele kuge – in s tem izumre priimek. (Ob tem 294 naj citiram francosko reklo: la vengance du berceau – maščevanje zibelk).
Tako bi lahko obravnavali desetine imen. Rad bi dodal še nekaj primerov, kjer ni tako razviden patronimičen izvor: Gorše pride iz Gregor, Balantič iz Boltežar (ali pa iz Valentin), Kunčič iz Konrad, Modic iz Modest, Arhar iz Henrik, Žurga iz Jurij, Belec in Belčič iz Felicijan, Demšar iz Dimitrij, Munda iz Rajmund, Mikuš iz Dominik, Vester in Bešter iz Silvester, Mazi iz Tomaž.

Krajevni priimki

Druga skupina priimkov izhaja iz krajevnih imen, bodisi krajev, od koder je nekdo prišel, oz. njegov narodni izvor, bodisi kraja, kjer je živel prvi nositelj priimka:
a) izvor (od kod je kdo prišel): Novak, Kranjc, Korošec, Hočevar, Dolenc, Gorenje, Bric, Ipavec, Deželak, Horvat, Hrovat, Bizjak, Bezjak, Lah, Nemec, Tavčar, Ogrin, Turk, Furlan, Pegam=Ceh, Moravec, Polak, Bukvič=uskok; Kremžar iz mesta Krems, Indihar iz Innichen, Štempihar iz Kamne gorice (Steinbichler).
b) kraj bivanja: Kraševec, Hribar, Hribovšek, Hribernik, Bregar, Gornik, Podgornik, Gorjanc, Gorišek, Planina, Planinšek, Dolinar, Dolničar, Dolinšek, Potočar, Potočnik, Bohinc, Rekar, Malovrh, Velkavrh, Pustoslemšek, Pustovrh, Vrhovec, Mlakar, Suhadolnik, Malavašič, Slomšek.

Poklicni priimki

V tretji skupini so poklici oz. obrti, ki jih je opravljal prvi nositelj imena: Mlinar, Zidar, Žnidar, Žagar, Mežnar, Stražar, Dacar, Kolar, Skledar, Šuštar, Kuhar, Zupančič, Žgajnar, Kramar, Lončar=Hafner, Kovač=Šmit, Kopač, Sluga, Magister, Tišler, Šenk, Tašner, Draksler, Furman, Strehar, Pevec, Godec, Jager, Cimerman, Lebar=Veber=Tkalec=Tekavec=Kavčič, Ribičič, Šolar, Kmet, Tovornik, Špacapan.

Značajski priimki

Četrta skupina priimkov izhaja iz vzdevkov telesnih ali značajskih lastnosti:
a) vzdevki glede telesne lastnosti oz. zunanjega izgleda: Mali, Majhen, Majcen, Majcenovič; Velikonja, Granda; Debeljak, Debevec, Sušnik; Nose, Trobec, Glavan, Glavič, Bradač, Škrbec, Kolenc; Stare, Stare, Stariha, Starič (star=mera za žito); Belič, Belec, Bevc, Bevčič; Černugelj, Čeme, Črnak, Črnko, Černič, Černač, Černec, Černigoj; Rus, Rot, Gelb, Erjavec, Rijavec, Sivec.
b) vzdevki značajskih lastnosti: Vesel, Prešeren, Zabavnik, Prijatelj, Korenjak, Truden, Trpin, Modrijan, Moder, Trošt,
Brumen (prizadeven), Reven, Bogatin, Divjak, Devjak, Omahen, Omahna, Kadivec, Gorjup.
c) poseben oddelek bi dal imenom živali, rastlin, stvari in pojmov, kot vzdevkov, ki se nanašajo na kake značajske lastnosti. Ni vedno mogoče opredeliti značajsko lastnost, ki naj bi jo predstavljala ta imena. Zato bi jaz to skupino obravnaval čisto samostojno: že živali je toliko, da jih moremo razdeliti na divje in domače, ptiče in žuželke.
Divje živali: Jelen, Jelene, Košuta, Lisjak, Jazbec, Medved, Jež, Polh, Volk, Vovk, Volčič, Zver.
Domače živali: Petelin, Piščanec, Maček, Muc, Picek, Zajec, Zaje, Kune, Oven, Ovca, Ovčjak, Učakar, Jarc, Pugelj, Merkač. Ptiči: Golob, Senica, Strnad, Jereb, Jerebič, Kos, Kukovica, Škrjanec, Ščinkovec-Fink, Pelikan, Vrabec, Vrabič, Orel, Kalin, Kavka, Čuk, Grbec, Žerjav, Berglez.
Žuželke: Keber, Komar, Žužek, Pajk, Mravlje, Ščurek, Košmerlj (čmrlj), Kobilica, Murn, Brecelj.
Rastline, plodovi (in izpeljanke): Hren, Česen, Česnik, Čebulj, Slak, Repar, Repič, Češarek, Žitnik, Pšenica, Makovec, Detela, Praprotnik, Kopriva, Bukovec, Hrast, Gaber, Smrekar, Lipar, Žefran, Orehar, Jagodic, Rozina, Slivnik, Grm, Grmič, Grah, Koren, Korene, Koruza.
Stvari in pojmi: Oblak, Žakelj, Vrečar, Kožuh, Blazina, Krajcar, Dimnik, Kurnik, Čop, Molek, Klopčič, Mernik, Opeka, Križ, Močnik, Štrukelj, Kvas, Južina, Jesih, Kruh, Klobasa, Levstek (Leustockg=stojalo za luč), “Burja, Struna, Slana, Kaplja, Kljun, Rogelj, Živec, Iskra, Jama, Polič, Frakelj, Rebula, Teran, Bric; Duh, Strah, Jeza, Vojska, Požar, Skok, Strel, Pisk, Mrak, Sever, Jug, Južnič, Božič, Mesec, Gruden, Kimovec, Družina, Hvala, Četrtič, Šest, Devetak, Cvelbar.
Imamo tudi vzdevke, ki so jih ljudje dobili kot kazen za neprimerno obnašanje, verjetno največ v času kmečkih uporov. Teh je več vrst: od posmehljivih, preko žaljivih do sramotilnih. Večina teh zadnjih je izginila, najbrž so jih sodnijsko tako spremenili, da so postali neprepoznavni; poznam jih iz seznama udov Mohorjeve družbe in raznih drugih, starejših virov. V seznamih priimkov, kolikor jih poznam, tovrstni niso posebej obravnavani. Jaz jih imam za posebno kategorijo.

Krstni vpis priimka Vombergar leta 1751 v župniji Cerklje. Knjiga je v Nadškofijskem arhivu Ljubljana.

Posmehljivi (ali zafrkljivi): Boh, Papež, Škof, Cesar-Kaiser, Kralj-296 Konig, Kraljič, Knez-Herzog; Prašiček, Osel, Jarc, Čuček, Picek, Ocvirk, Špeh, Reven, Cunja, Cucelj, Kurnik, Zaletel, Nemanič, Nagode, Narobe, Nezgoda, Paglavec, Moderc, Raztresen, Knavs, Zamuda, Butara, Puntar, Kosmatin, Kravanja, Vodopivec, Mesojedec; Kuripečič, Poiščikruh, Pecigos, Mišmaš, Fikfak, Lepaglava, Lepausta, Doberdrug, Dolganoč.

Žaljivi: Smrdelj, Smerdu, Gnidovec, Cunder (požigalec), Grdina, Budala, Prodan, Gosenca, Mule, Cigan, Bogataj (ki Boga taji), Klinec, Vrtorepec, Ritoper, Ritonja, Strebirit, Drekonja, Podreka. Sramotilni: Nesnaga, Hudič, Preklet, Pisderc, Zlodej, Zlobec, Kurba, Ponuda, Bastarda, Herodež, Goljuf, Bezjak=hrv. bezjajak7. V zvezi s temi zadnjimi so tudi priimki, ki so jih dajali najden-čkom, izpostavljenim otrokom. Če ga je kdo vzel za svojega, mu je lahko z uradnim dovoljenjem dal svoj priimek. Drugače so mu ga pa podelili po različnih kriterijih: po domnevnem očetu, po kraju, kjer so otroka našli ali pa so za take primere že imeli določene priimke; recimo naslednje: Bastarda, Mule, Paternost. Znan je primer Petra Pavla Glavarja iz Komende, katerega je mati pustila pred vrati župnišča. Ker je obstajal sum, da je oče malteški vitez Testaferrata, so otroku dali priimek Glavar. Drug primer: deklica je bila najdena na stopnicah hiše barona Žige Cojza. Ko so jo krstili in vpisali, sta botra, oskrbnika Cojzeve hiše, dala Tereziki priimek Stengarza. Pač, najdena je bila na štengah… Ni treba posebej povedati, da so tudi krstna imena, ki so jih podeljevali tem otrokom, bila neobičajna (Pankracij, Agripina). Na ta način so bili zaznamovani za vse življenje.

Verjetno je tudi moj priimek podoben slučaj, kot Petra Pavla Glavarja, se pravi, da je bil prvi nosilec priimka najbrž nezakonski sin kakega plemiča s priimkom von Lamberg oziroma Lamberger. Na Gorenjskem začetni L izgovarjajo W, končnico er pa spremenijo v ar. Moja sestrična, ki se amatersko že več let ukvarja s svojim družinskim drevesom, mi je pisala, da je našla svoj priimek pa tudi mojega, ki je napisan tako kot še danes, v prvi matični knjigi v Tunjicah pri Kamniku, iz začetka 17. stoletja. Pomeni, da se v zadnjih 400 letih ni nič spremenil.

Priimki, njihov izvor in pomen

 

Ne spreglejte
Naloži več