Črne maske

Pozor, ta poezija ima politično sporočilo!

Roman Peter Lisičar

ČRNE MASKE

V Črnem gozdu mati se oglaša,
mati rodna in mati županja,
situacija ki ji sedanja
ni pogodu, ki je ne prenaša.

Mask se mati ta županja brani,
hči drži ji štango in nabija,
ena bolj kot druga v rog zavija
in brez krinke hudobijo hrani.

Maske niso materi po volji,
niso rdeče ne dovolj lesene,
podarjene, torej so brez cene,
iz papirja, žrejo da jih molji.

Takšna v Črnem gozdu je ocena
matere, takisto njene hčerke,
razmaskirani se gresta dirke
medijske, da je pregreta scena.

Mati bestialno se zadira,
raje kakor maske da nositi
to darilo gre vsevprek smetiti,
hčerka v vsem leseno jo podpira.

V Črnem gozdu, kjer je tema stalno,
kjer že jutro na večer spominja,
silam temnim mati se udinja,
hčerka z njo se spušča v boj fatalno.

Ni problema, maske če zavračaš,
pa ostani brez, si modri misli,
kaži svoj obraz razkrinkan kisli,
ko besede trapasto prevračaš.

Če v zaščiti vidita okraske
mati in pa hči pač nepotrebne,
naročita naj že zdaj pogrebne
za ves Črni gozd si črne maske.

Ne spreglejte
Naloži več