Peterle: prvi dan vlade smo dobili vojno napoved iz Beograda

Diplomiranega zgodovinarja, geografa in ekonomista Lojzeta Peterleta so v politično orbito izstrelile prve demokratične volitve pred 30. Pred natačno 30 leti je postal predsednik prve slovenske vlade. Od takrat je prehodil dolgo pot čez mnoge ovire, med katerimi je bila verjetno najvišja bolezen. A tudi raku se Peterle ni dal.

Kako ste doživeli nezaupnic nekaj mesecev po tem, ko je vaša vlada državo osamosvojila in zmagala v vojni?
“Bil je to konec Demosa in njegove vlade. Čeprav nenavadno, pa sem to dojemal kot po svoje razumljivo zaradi strukture Demosa. Pobuda za razpustitev je prišla od znotraj, iz Demosa je prišla tudi krilatica o ustavitvi desnice, kakor tudi prva ideja o rekonstrukciji vlade julija 1991. Levi pol Demosa se je bal, da bi krščanski demokrati dobili preveč vpliva, in je začel strašiti pred desnico in klerikalci.”
Spomin na prvi dan vlade je verjetno prijetnejši?
“Vremensko je bil povsem lep dan, čeprav se je malce pooblačilo že na samem začetku. Najbolj sem si ta dan za pomnil po tem, da je jugoslovanska armada (JLA) začela naši Teritorialni obrambi pobirati orožje. To je bila čestitka Beograda, ki je dejansko pomenila vojno napoved. Že naslednji dan smo se tako začeli pripravljati na obrambo. Za nimivost tega dneva je bila tudi, da prejšnji predsednik iz vršnega sveta Dušan Šinigoj ni hotel opraviti primopredaje v prisotnosti drugih ministrov. Tudi sicer je bila primopredaja šepava ali škrbava, saj denimo Tomaž Ertl ni hotel predati poslov Igorju Bavčarju in je samo zapustil pisarno. Na mizi me je čakal velik kup nepregledanih papirjev.”

Zakaj ni zamenjal tajnice

Lojze Peterle v Kopru leta 2010. Foto (c): Tino Mamić

V pisarni niste veliko spremenili. Celo tajnico ste pustili isto, kar so vam kasneje očitali zaradi uhajanja informacij?
“Potreboval sem tajnico, ki bi znala angleško, nemško in stenografijo. Take pa drugje nisem dobil. Podobno je bilo z generalnim tajnikom vlade – ker v začetku nisem imel primer nega človeka, sem prosil Šinigojevega, ki je potem svoje delo dobro opravljal. Takrat so bile vse naše moči in misli usmerjene v osamosvojitev, ne pa v čiščenje starih kadrov. Ena revolucija je bila dovolj. Hoteli smo politiko z drugačno kulturo. In tega mi ni žal. Tudi Jože Pučnik je iskreno verjel, da niso prišli le novi časi, ampak da bomo tudi ljudje drugačni. Verjel je, da se je začela povsem nova zgodba, a se je kasneje pokazalo, da smo namesto novega dobili kontinuiteto.”
Kako se srečujete z ljudmi, ki so vas že takoj po osamosvojitvi skušali spodnesti?
“Nikoli nisem užival v grdem govorjenju o ljudeh, ki sem jih včasih zaupal, jih povabil v vlado in s katerimi smo izpeljali naj pomembnejši politični projekt v slovenski zgodovini. Nočem, da bi karkoli zasenčilo tisto bistveno. Je pa res, da so posebej v stranki SDZ, ki je bila prepričana, da bo zmagala, potem pa se je uvrstila za krščanskimi demokrati in za kmečko zvezo, bili razočarani. To je vodilo v delitev najprej SDZ, potem pa tudi celega Demosa, na levi in desni pol. Ko gledam nazaj in prebiram stare govore, se čudim, da nisem bolj odločno reagiral, ko so partijsko govorico o klerikalcih zanesli v Demos. Ne kateri na noben način niso hoteli, da bi krščanski demokrat vodil vlado ob osamosvojitvi. Šlo je tudi za simbol. Po mednarodnem priznanju, ki je v veliki meri bila zasluga prav krščanskih demokratov in njihovih povezav po svetu, pa so sledile nezaupnice in slednjič odstranitev. Od Janševega predloga o moji zamenjavi nekaj dni po vojni se v Demosu nismo mogli več kaj veliko dogovoriti. V bistvu je Demos razpadel zaradi alergije na krščanske demokrate. Oman je nekoč rekel, da je Demos začel razpadati v trenutku, ko smo izvedeli, kdo je zmagal. Če bi bila na čelu SDZ, bi vlada ne padla. Kasneje je tudi Pučnik dejal, da bi se namesto nezaupnice s Peterletom morali dogovoriti. Tako pa se je rodilo dvanajstletno obdobje vladavine LDS.”

Strah pred kristjani

Zakaj so se nekateri politiki Demosa najprej zbližali, potem pa celo združili z levico?
“Šlo je za boj za oblast in za liberalni antikrščanski refleks. To še vedno traja. Tudi na predsedniških volitvah je to prevladalo. Če kdo omeni verski pojem na zahodu, se temu nihče ne posmehuje, pri nas pa gre ljudem še vedno na smeh. V tej deželi prevajalec ni mogel prevesti dela govor Billa Clintona, ko je rekel ‘Bog vas blagoslovi’. Prevajalec je preprosto obmolknil. Ni mogel izreči besede Bog. Ključno pa je bilo vprašanje privatizacije. Eni smo romantično razmišljali, kaj je treba narediti za državo, drugi pa so razmišljali, kaj bo potem.”
Kako sprejemate poraze?
“Zaradi razsežnosti kulturnega boja, ki ga je vodila partija vse od vojne naprej, sem bil presenečen, ko smo na volitvah zmagali krščanski demokrati. Vse skupaj sem doživel kot poraz opcije, ki je hotela Sloveniji prinesti novo kakovost. To je bil korak nazaj. Seveda je bil to tudi moj osebni poraz.”

Premagal je raka

Lojze Peterle v Bruslju leta 2014. Foto (c): Tino Mamić

Ste zato dobili raka?
“Name so bolj vplivala druge zadeve. Predvsem pa ne bi rad koga krivil. Vsem sem tudi odpustil. To sicer ne pomeni, da o tem ne bom govoril. Tudi Pucku sem izdajo odpustil, menim pa, da je naredil veliko politično škodo. Vrsto let sem tudi živel v stalnem stresu. Ljudje po domače rečejo, da te nekaj žre. In mene je umazani del politike očitno žrl.”
Kako ste premagali raka?
“Z naravnimi metodami in s pomočjo nekega zdravilca. Šel pa sem tudi skozi intenzivno no tranje čiščenje. Po tem se lahko z vsemi, ki so me pomagali ‘podirati’, usedem, poklepetam ali spijem kavo. Z moje strani je vse urejeno. To me ne teži. Seveda se še vedno borim proti nekaterim ponavljajočim se lažem, kot je denimo laž o oglejskem sporazumu in španskem kompromisu. Počasi se stvari postavljajo na svoje mesto. Včasih so govorili, da moja vlada ni imela programa, čeprav smo v enem letu vzpostavili državo. In to najcenejšo, z najmanj birokracije, z najmanjšo javno porabo in uravnoteženo plačilno bilanco. Z gospodarskimi kazalci se lahko primerjamo s katerokoli drugo vlado.”
Kako vidite politiko danes v primerjavi s tisto pred 30 leti?
“Takrat je dišalo po spremembah, bila je volja za spremembe. Problemi so bili težki, zgodovinski. Imeli smo vizijo, program, strategijo, srce in podporo, sedaj pa kakšna stvar od teh manjka. Prej je bilo več demokratičnega na dušenja in volje, manj sovražnega govora in manj podtikanja. V današnji demokratični tranziciji pa izrazito primanjkuje politične kulture. Seveda sem vesel zunanjih uspehov: osamosvojitev, mednarodno priznanje, članstvo v mednarodnih organizacijah, EU, evro… A mi smo se skrhali nav znoter. Že znotraj same vlade vi dim veliko napetosti, kaj šele med njo in opozicijo. Precej je nestrpnosti in malo volje po soglasju. Slovenija se mora ozreti vase in pogledati, v kaj bomo usmerjali energijo. A ta čas smo slabo vodeni in slabo upravljani. Naša država še ni zmožna za predsednika izvoliti nekomunista. Pri nas se še vedno ni končalo staro. Veliko bo treba vložiti v začetek novega začetka.”
A tudi Evropa se je znašla na razpotju. Je rešitev Evropa dveh hitrosti, da bi tiste članice, ki to žele in se drže pravil igre, napredovale hitreje? 
“Ves čas sem bil proti Evropi dveh hitrosti. Bolj si želim, da bi znotraj Evropske zveze vse članice pravila enako razumele in enako izpolnjevale. Ni potrebno veliko ekonomskega znanja, da bi doumeli, kaj se je zgodilo: eni so živeli malo po svoje. Seveda smo solidarni z nekom, ki ga povozi avto, težje pa je biti solidaren z vinjenim voznikom, ki je povzročil nesrečo. Povsem razumem nemške reakcije. Govoril sem z mnogimi Nemci, in so mi rekli, da delajo več in imajo manjše pokojnine, pa morajo sedaj pomagati nekomu, ki živi lepše. To bo Evropo pripeljalo do tega, da se bodo bolj spoštovala pravila igre. Če igrajo vsi trešet, ne more eden igrati briškole. Evropa je vse bolj povezana in soodvisna. Ne moremo živeti v isti družbi po različnih pravilih igre. Počasi se bodo države poenotile, saj ne morejo v eni državi ljudje iti v pokoj pri 60, v drugi pa pri 65. Na dolgi rok to pripelje do problemov, ki zahteva solidarnost. Evropa bo iz te krize potegnila veliko sklepov. Vsi bomo bolj spoštovali pravila.”

Intervju je bil prvič objavljen 15. maja 2010
DELITE
Ne spreglejte
Naloži več