Imamo najlepšo domovino, bodimo ponosni nanjo (Eva Irgl)

Eva Irgl je rojena v Šempetru (1976), odrasla pa je v Vipavi. Po vipavski gimnaziji je študirala teologijo v Ljubljani. Na nacionalni televiziji je vodila oddajo TV genij. Še bolj pri srcu ji je radio – tudi na ajdovskem Radiu Nova je imela nekoč svojo oddajo. S sestro dvojčico, solistko Lejlo, jo druži tudi ljubezen do petja. Igra kitaro in violino. S pevcem Giannijem Rijavcem je prišla v finale oddaje Zvezde pojejo (2008). V parlament je bila na listi SDS gladko izvoljena že štirikrat, na zadnjih je prejela 30,14 odstotka glasov.

Hvaležna sem vsem, ki Slovenijo, ki je naš skupen dom in domovina, nosite v svojih srcih. To je še posebej pomembno, kadar smo kot narod in družba postavljeni pred preizkušnje. In prav zadnji čas jih življenje pred nas postavlja veliko. Slovenija se je skupaj z Evropo in svetom znašla v zahtevni situaciji spopada z epidemijo Covid-19, ki smo jo zaenkrat dobro zajezili, za kar gre zasluga zlasti vsem požrtvovalnim ljudem v različnih poklicih, Vladi RS in vsem vam, ki ste se držali navodil.

Tujina je o nas poročala, da smo v spopadu z epidemijo Covid-19 zgodba o uspehu. Da je Vlada RS svojo nalogo izpeljala odlično. Vendar pa smo pri zajezitvi širjenja okužbe s koronavirusom lahko še naprej uspešni le složni in skupaj. Tako kot smo državljani složni in skupaj izpeljali zahteven proces osamosvojitve pred 29 leti.

Gre za mejnik, ki bo v zgodovino Slovencev za vedno zapisan z zlatimi črkami. Ob tem pomembnem dnevu je prav, da se spomnimo tudi nekaterih drugih trenutkov, ki so pripomogli k osamosvojitvenemu procesu.

Spomnimo se t. i. pisateljske Ustave iz leta 1988, Majniške deklaracije, ki je nastala leto pozneje. Obe sta začeli nakazovati neko novo pot oz. sta začeli poglabljati zavest o vlogi in pomembnosti človekovih pravic. Glede na to, da smo izšli iz sistema, ki je grobo kršil človekove pravice, je danes za našo, še vedno mlado demokracijo, še toliko bolj pomembno prav vprašanje varovanja in spoštovanja človekovih pravic ter dosledno vzpostavljanje takšnih mehanizmov, ki krepijo varstvo in polno uresničevanje le-teh.

23. decembra 1990 pa se je za slovenski narod zgodil prelomni trenutek. Plebiscit, na katerem smo Slovenci jasno izrazili željo po samostojni državi. Naj povem, da ko se je rojevala plebiscitarna odločitev, še nisem imela volilne pravice, vendar se še danes spomnim tistih občutkov, ki so me prevevali takrat. In prepričana sem, da prav vsak izmed nas, če se recimo sedaj, sam pri sebi vrne v tisti trenutek, prav tako začuti ponos, radost in veselje. Spomnimo se samo trenutka, ko so zazvonili zvonovi po cerkvah. Bilo je lepo. Bilo je polno upanja in svetlobe v lepši jutri. To so bile naše skupne sanje. Vsi ti trenutki so in bodo ostali zapisani v slovenskem narodu. To je bil pravi pomladni duh, kajti želja po samostojni državi je takrat postajala in postala stvarnost. Kot narod smo združili svoje moči in glasovali za neodvisnost in samostojnost Slovenije.

A ta želja je v slovenskem narodu tlela ves čas. Že velikokrat prej v zgodovini smo si želeli različnih osvoboditev. Vendar lastno državo smo končno dobili z razglasitvijo prav na današnji dan pred 29 leti s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti Slovenije in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Bili so, hvala Bogu, posamezniki, ki so se zavedali, da slovenski narod potrebuje svojo državo. Zavedali so se, da nas le izražanje lastne volje in identitete lahko pripelje do uspešne države in v evropske integracije.

Bili so torej ljudje, ki so postavljali temelje državnosti in demokracije v Sloveniji. Med njimi dr. Jože Pučnik, ki je bil preganjan s strani komunistične oblasti, zaradi nje končal večkrat v zaporu, tudi za 7 let. Bili so ljudje, ki so se borili za pravično, evropsko in svobodno Slovenijo. Bili so ljudje, ki so izpostavljali svoja življenja in bili so ljudje, ki so dali življenja za ta največji korak v zgodovini Slovencev.

Spomnimo pa se, da z razglasitvijo neodvisnosti Slovenije bitke še ni bilo konec. Sledila je slovenska osamosvojitvena vojna, iz katere smo Slovenci zopet izšli kot zmagovalci. Noben tank ni mogel ustaviti enotnosti in poguma, ki je takrat preveval Slovence. Odločeni smo bili, da zaživimo v samostojni državi, da zaživimo v državi, ki bo spoštovala človekove pravice in uveljavljala vladavino prava. In tako kot se nismo predali takrat, v vojni za neodvisnost, se ne smemo predati niti danes, ko se soočamo z zahtevnimi situacijami in preizkušnjami. Čeprav so težke, nas največkrat delajo boljše.

V preteklih letih smo dokazali, da znamo in zmoremo. Uspešno smo vstopili v različne evropske integracije, EU in zvezo Nato. Vsi se še nostalgično spominjamo, ko smo slovenski tolar zamenjali za evro. Imamo odlične, uspešne športnike, umetnike, znanstvenike in mnoge druge, ki so ponesli glas Slovenije v svet s svojimi dosežki. Živimo v majhni, a izjemno lepi deželi, ki jo tujci, ko nas obiščejo, večkrat poimenujejo kar raj na zemlji.

Bodimo ponosni na to, kajti imamo najlepšo domovino. Eno samo. Pomagajmo drug drugemu v delu za skupno dobro in za blaginjo Slovenk in Slovencev, pohvalimo drug drugega, ko je delo dobro opravljeno, podpirajmo drug drugega, ko se znajdemo v težkih situacijah, prisluhnimo drug drugemu, ko nas ta potrebuje, poenotimo se v stvareh, ki nas povezujejo in zbližujejo. Čeprav veljamo za nekoliko zadržan narod, je prav, da ob praznikih izobesimo slovenske zastave, da s ponosom prepevamo slovensko himno in glasno povemo, kdo smo – Slovenci.

Za seboj imamo že obilo preizkušenj. Ni vedno najlažje, mnogokrat celo zelo zahtevno. Ampak vsaka preizkušnja, naj bo še tako velika, je tam zato, da nam da priložnost, da o njej razmislimo in potegnemo iz nje najboljše kar lahko. Mnoge ovire in mnoge preizkušnje nas utrjujejo.

Tako nas, kot posameznike, ali kot narod. Tudi v prihodnje delajmo odločne in pogumne korake, takšne, kot smo jih prehodili v času osamosvojitve. Bodimo srčni v odnosu do naše prekrasne domovine. Bodimo ponosni nanjo, gojimo domoljubje, ki je znak pripadnosti vsakega naroda.

Negujmo naš krasen slovenski jezik in vsa njegova narečja, ki ga še dodatno bogatijo. Vzpodbujajmo nadarjene posameznike, ki nas zastopajo doma in v tujini na različnih področjih. Bodimo hvaležni vsem, ki so se borili za samostojno Slovenijo. Spomnimo se vseh, ki so izgubili življenje zanjo. Ohranjajmo spomin na te dogodke, naj generacije, ki prihajajo za nami poznajo ta veličasten del naše skupne zgodovine. Najpomembnejši del v zgodovini Slovenk In Slovencev. Srečno, Slovenija!

Eva Irgl, poslanka Državnega zbora (SDS)
Ne spreglejte
Naloži več