Vanja Majon: V raševini
V raševino, glej, se je odela,
nova je Devica Orleanska,
ta kraljica bi postala španska,
žalostinko sebi je zapela.
Kdo je ta? Vsem dobro znana Vanja,
kot evropska zvezda se predstavlja,
na nedolžnih čelo se postavlja,
upajoč, da vsi smo pač brez znanja.
V belem je, nedolžna kot devica,
zaskrbljen obraz nam razkazuje,
ko žerjavico z njim razpihuje,
bojnega promotorka je klica.
Prav nedolžno, čisto po deviško
pere raševino svoji stranki,
niso mar dolgovi, zaostanki,
Vanji, ta se vede po pariško.
Po francosko, kakor Orleanska,
prenesen pomen je to besede,
usta so ji polna strašne bede,
a v resnici snežna kepa lanska.
V raševino belo je odeta,
dušebrižniško se povzdiguje,
stoka, ji na jok gre, ko vzdihuje,
kot da je strašansko prizadeta.
Prizadeta? Nas ima za takšne,
misli, da smo butci njene baže,
rdeča barva sili ven, ne laže,
ko znebi se nebuloze kakšne.
Vanja v beli zdaj je raševini,
da nedolžnost z njo simbolizira,
a z rdečo ves sistem podira,
ve se, kdo je kaj bil v zgodovini.
