Narodni dom spet v slovenskih rokah!

Narodni dom v Trstu, foto (c): Tino Mamić

Po sto letih, natanko na dan, ko so nam fašisti v Trstu zažgali Narodni dom, smo Slovenci v Italiji ponovno lastniki Narodnega doma.

Jurij Paljk Foto (c): Novi Glas

Prazničen dan je bil poln simbolike, stisk rok predsednikov Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja, ko sta skupaj v zbrani tišini položila skupen venec obeh držav pred spomenik žrtvam povojnih pobojev na šohtu in spomenik slovenskim narodnim mučencem v Bazovici, je preplavil svetovni splet, ta gesta je bila na naslovnicah vseh italijanskih državnih medijev. Mirne, preudarne, v lepšo in boljšo prihodnost uperjene besede obeh predsednikov, ki sta bila priči zgodovinskega podpisa pogodbe, s katero je Italija vrnila Slovencem v ponovno last Narodni dom, podpisala sta jo zunanja ministra Italije in Slovenije Luigi Di Maio in Anže Logar na tržaški prefekturi, so delovale na vse nas blagodejno. Vročitev dveh najvišjih državnih odlikovanj edini živi priči požiga Narodnega doma, pisatelju Borisu Pahorju, ki bo kmalu dopolnil 107 let, njegove besede italijanskemu predsedniku, naj tudi v prihodnje ne pozabi prebrati njegovega pisma, v katerem ga opozarja, da bi morala Italija objaviti poročilo skupne komisije zgodovinarjev izpred dvajsetih let, prisotnost velikega števila ministrov iz obeh držav, skupen obisk Narodnega doma obeh predsednikov, skupen sprejem predstavnikov delegacij italijanske in slovenske narodne manjšine in še veliko več: simbolika, ki govori o krasnem dnevu.
Če je bil pred sto leti dan žalosti, je bil letošnji 13. julij dan veselja, praznik radosti, ki je najbolj prišel do izraza v spontanem druženju pred Narodnim domom ob 16. uri, ko se je več sto ljudi zbralo, da zaploska vrnitvi Narodnega doma nam Slovencem in da zaploska vsem tistim, ki so si prizadevali leta in leta, tudi molili, da bi do te trajne vrnitve Narodnega doma nam Slovencem prišlo. Predsednice SKGZ Ksenije Dobrila ni bilo ne pri spomeniku bazoviškim junakom in ne na šohtu, kar kaže na nelagodje v vrstah te organizacije, ki se z diplomacijo obeh držav in obeh predsednikov v celoti ni strinjala, je pa zato predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj bil tako pred spomenikom bazoviškim junakom kot pred spominskim obeležjem na šohtu in je večkrat zatrdil, da gre za pomembni simbolni gesti, ki smo ju dolžni storiti predvsem zaradi mladih. Slovenska senatorka Tatjana Rojc je pred Narodnim domom izpostavila besede Srečka Kosovela “Naš ideal je evropski človek, različen po svojih obrazih, a samo eden po svojem velikem stremljenju: ljubiti vse ljudi in v tej ljubezni delati. Ali je narod separatističen, če hoče živeti? Če se hoče razvijati sam v svoji smeri, če hoče izkristalizirati svoje telo v svojem duhu? Bodimo eno po duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne obraze”! Popoldansko spontano druženje vseh nas pred ponovno našim Narodnim domom je sklenila Zdravljica, ki je zadonela, prišla je iz vseh src in jasno in nedvoumno zatrdila, da naše srce bije s slovensko narodno identiteto in slovenskim jezikom, s pripadnostjo slovenskemu narodu.

Uvodnik v tednik Novi Glas (16. julija 2020)

In the news
Load More