Kdo sem jaz zate?

V iztekajočem avgustu nas Jezus sprašuje tako kot učence, kdo sem jaz zate, ali kaj ima Jezus opraviti z našim življenjem.

Dva odgovora

Odgovora sta vedno dva, tisti katekizemski, ki smo se ga slučajno naučili pri katehezi in pa tisti, ki je moj notranji, intimen, oseben, ki pa temelji na navdihu Sv. Duha, ne na mojem spoznanju. Lahko bi rekli, da je bistveno, da Bogu dovolimo, da on nas sprašuje, ne da sami sprašujemo po njem, ker je nevarno, da ga opredelimo razumsko, ne pa bistveno, ker presega naša spoznanja, tako kot Petrova. Odovor se lahko ustavi ob neki konceptualni mreži in mislimo, da Boga poznamo v sorazmerju s tem, kar o njem vemo, z informacijami, ki jih imamo. To je kot domneva, da potešimo žejo s tem, da definiramo kaj je voda z kemijsko formulo.
Kaj mora torej Bog Jezusa Kristusa storiti v našem konkretnem življenju. Odnos, ki ga imamo do Jezusa Kristusa vpliva na naše odločitve, način kako razmišljamo, da vidimo stvari, da se srečamo z osebami, ki jih imamo radi, prijatelje s katerimi se družimo v luči Njegove Besede. Potem lahko šele odgovorimo tako kot ribič Peter, ki si upa stopiti iz svoje kože in se prepusti Duhu Očeta. Potreben je kvalitatativen preskok, preskok vere. Za Petra pa še posebej, s posebno službo kamna, skale, trdnosti. In to prav njemu, ki je bil po značaju trmast in neomajen. Tukaj lahko odkrije svoj novi obraz, neznano razsežnost, ki mu zagotavlja potrejavnja trdnosti vere svoji sobratov. Zanimivo…Peter razkriva, da je Jezus Kristus Mesija, Jezus pa Simonu razkrije, da je on Peter-Skala.

Tako prejmemo resnico o sebi

Tako je, ko se približamo Božji skrivnosti, odkrijemo svoj obraz. Ko se približamo Božji Resnici, v zameno prejmemo resnico o sebi.
Bog Jezus ni tekmec moji človečnosti. Lahko rečemo v nekem smislu, da z odpiranjem Božjemu Usmiljenju del človekove ne manjka. Zato imajo mnogi nekakšno komično podobo katoličana kot nekakšnega polčloveka, nekakšno zakristijsko bitje, ki izgubi svojo osebnost in človeškost. A to ne drži. To je laž. Če nas namreč Bog zaradi tega zmanjša v naši človeškosti, potem to ni Bog Jezusa Kristusa. Bog Jezusa Kristusa nasprotno človeškost utemeljuje in zaradi tega šele postajamo resnično ljudje. Ne bojmo se torej zaupati temu Bogu, ki nas lahko resnično razkrije le on sam s preprostostjo in resnico.
Zaradi tega poguma, za drznost, za sramotno velikodušnost, za svojo bridkost je bil Peter izbran, da potrdi vero svojih bratov tako da bo čuval in govoril evangelij skupaj z drugimi apostoli. A prava podoba je razodeta malo kasneje, prava podoba prihaja šele s križa. Na zloglasnih vislicah Bog razkrije svoj pravi obraz: ljubezen do konca. Šele ob križani ljubezni se lahko prepustimo vsem našim izkrivljenim podobam, ki jih nosimo v sebi in končno naučimo prepoznati v vseh razpetih, ki prosijo s svojih križev. Le na tak način nehamo postavljati vprašanja o Bogu, ko se odzovemo na krike sobratov, ki nas prosijo, da jih ljubimo takšne kakršni so, ne takšne kot bi jih mi radi videli. Krščanstvo torej ni noben nauk ali morala, ampak je moj odnos z Jezusom, mojim Gospodom in mojim Bogom.
Zato velja beseda Jezusa v 11. poglavju Matejevega evangelija: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Mt 11,25-30).

Ključ vsake skrivnosti

Jezus je božanska, večna, človeška skrivnost, ki je ključ do razumevanja vsake druge skrivnosti. Brez Kristusovega znanja ni nič znanega. Vse je zavito v gosto temo in temo. Vse je Jezus in vse je zanj. Mati božja, Angeli, in svetniki, pomagajte nam spoznati skrivnost našega Boga in Kristusa.

Ne spreglejte
Naloži več