Je na delu to bilo pred kratkim,
Markca silno pičila je osa,
ko spoznal je, da povsem je bosa,
se za njo pognal je s čelom gladkim.
Je janžistka, osa specialna,
pičila me je in to namerno,
sem hvaležen osi neizmerno,
zdaj daritev bo sledila žgalna.
Je od srede čakal še do srede,
z Alijo da se na samem sreča,
oteklina se medtem poveča,
kazal da lahko bo buške blede.
Dal potem si v sredo Markec duška,
je popljuval oso, to janžistko,
klical na pomoč še vizažistko,
češ da ni se zmanjšala mu buška.
Alija je mrko asistiral,
kot da sreda dan je za pogrebe,
tudi njemu manjkalo potrebe
ni, da ne bi vidno protestiral.
Proti osam v sredo sta zijala,
proti virusu na vse pretege,
so na plešah se svetile pege,
ves sta v sredo bes od sebe dala.
Kar prineslo mimo je človeka,
ki pove, da sploh bila ni osa,
Markčeva norija da je bosa,
buška pa da sploh mu ne oteka.
Muha čisto je bila navadna,
takšna muha, ki popade tiste,
ki vesti jim manjka zdrave, čiste,
ni bila nikakor osa vladna.
Ne pomaga, je že krvavitev
pregloboko v plešo se zajedla,
ne, ne bosta fanta se zavedla,
da gre tu za samozastrupitev.
