Hieronim, novi zavetnik Primorske

Primorska škofija bo 26. avgusta uradno dobila novega glavnega zavetnika. Doslej je to bil sv. Jožef Delavec, poslej pa bo sv. Hieronim. O tem je prva poročala Vipavska.eu. Poglejmo si nekaj zanimivosti o njegovem življenju.

Mož iz naših krajev

Sv. Hieronim je na Vipavskem zelo čaščen. Na Nanosu je njegova cerkev, v Lozicah kip, v Šembidu (Podnanosu) pa je upodobljen na gotskem sklepniku v eni najlepših poslikanih kapel v dolini. Foto (c): Tino Mamić

Koprski škof Jurij Bizjak pravi: “Hieronim je bil rojen okrog leta 345 v mestu Stridon, ki je tudi po našem mnenju ležalo na Krasu, na tromeji treh tedanjih pokrajin. Izhodišče za ugotavljanje lege kraja je oznaka ‘quod Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit.’ Malo verjetno je namreč, da bi pisec mesto istovetil s sorazmerno dolgo mejo med dvema pokrajinama, bolj verjetno pa je, da je mesto istovetil s stičiščem meja dveh pokrajin na meji s tretjo pokrajino: Zahodno mejo Dalmacije in Panonije na meji z Italijo.

S tega sveta pa se je sveti Hieronim poslovil 30 septembra leta 419 ali 420. Zato torej slavimo 1600 letnico svetnikovega odhoda v večnost. Z velikim veseljem torej podpiram pobudo, ki jo je dal dr. Rafko Valenčič, velik poznavalec svetega Hieronima in pisec knjige ‘Sveti Hieronim – mož s Krasa,’ da naša škofija obeleži to okroglo obletnico odhoda našega rojaka in ga po njemu posvečenih naših cerkvah in drugih obeležjih še dodatno počastili in predstavili različne vidike njegove orjaške osebnosti.””

Hieronima si lastijo tako Slovenci kot Hrvati, saj sta ob naroda njegovo češčenje prevzela že po naselitvi ob Jadranu. Lokacijo Stridona so postavljali v več različnih krajev, v zadnjih letih pa sta najbolj uveljavljeni dve, kvarnerska in liburnijska. Dalmacija kot jo poznamo danes, namreč nima istega pomena kot v antiki. Danes je Dalmacija hrvaška dežela z največjimi mesti Splet, Dubrovnik in Zadar, ki je zelo priljubljena tudi med Slovenci zaradi turizma, klapskega petja in nogometnega kluba Hajduk. V antiki pa je rimska pokrajina Dalmacija obsegala tudi dežele ob severnem Jadranu, tudi slovenske kraje v okolici Ilirske Bistrice.

Kraška hipoteza

Tisa v Stranah pri Razdrtem, pod katero naj bi po legendi pridigal sv. Hieronim. Foto: (c) Tino Mamić

Veliki poznavalec svetnikov msgr. Silvester Čuk o tem pravi takole: “Leta 1986 je izšla razprava hrvaškega arheologa Mateja Suića, ki je postavil Stridon v geografsko območje nekdanje rimske Liburnije, pokrajine na zahodnem delu Kvarnerskega zaliva. To je ‘liburnijska’ domneva, za katero slovenski zgodovinar dr. Rajko Bratož, strokovnjak za zgodovino zgodnje Cerkve, pravi, da je doslej gotovo najboljša med vsemi. Po Valenčiču pa Suić ni imel na voljo nekaterih podatkov, ki lahko bistveno prispevajo bodisi k potrditvi njegove postavitve (ubikacije) Stridona, bodisi k prestavitvi njegove lege proti severozahodu na slovenski Kras. To zagovarja ‘kraška’ domneva, ki dopolnjuje ‘liburnijsko’. Kje je stal Hieronimov rojstni Stridon, ostaja še vedno odprto vprašanje. Manjkajo predvsem arheološki dokazi za njegovo lego. V prid ‘liburnijske’ in seveda tudi ‘kraške’ domneve govorijo obstoječe cerkve in češčenje svetnika na tem ozemlju, to je današnje področje Ilirske Bistrice oziroma Krasa. Bolj kot geografski in zgodovinski prostor je za Hieronimovo življenjsko pot pomemben duhovni prostor. Ta pa je bil med tedanjima rimskima mestoma Akvilejo (Oglejem) in Emono (Ljubljano). Čeprav še vedno ni mogoče točno določiti lege Hieronimovega Stridona, se prostor vse bolj zožuje. Brez dvoma smemo Stridon postaviti v kraje med Kvarnerjem in Pivko, med Učko, Snežnik in Nanos, ki na neki način simbolizirajo Hieronimovo mesto in podobo v zgodovini krščanstva in teh krajev. Kot zanimivost naj omenim, da je papež Benedikt XVI. pri splošni avdienci 7. novembra 2007 dejal: ‘V današnji katehezi bi rad predstavil cerkvenega očeta Hieronima. Bil je rojen leta 347 v Stridonu, v današnji Ljubljani v Sloveniji.’«

Dr. Rafko Valenčič. Foto (c): Tino Mamić

Ne spreglejte
Naloži več