Največja zmaga nad Turki je pozabljena

Na današnji dan leta 1683 je združena evropska vojska premagala invazivno turško armado, ki si je podredila vso jugovzhodno Evropo. Bilo je to že drugo obleganje Dunaja. Težko si zamislimo, kaj bi se zgodilo, če bi dvakrat večja vojska Osmanov takrat zasedla cesarsko mesto. Vsekakor bi danes turška meja bila bistveno bolj pomaknjena na zahod, v srednji Evropi pa bi verjetno ne živelo toliko samostojnih narodov.

Namesto, da bi se zmage spominjali s ponosom se zdi, kot da je naši politiki nočejo glasno omenjati, da se ne bi zamerili Republiki Turčiji, muslimanskim državam, skrajnim levičarjem in evropskim zagovornikom množičnega priseljevanja muslimanov v Evropo.

V večstoletnih bojih proti osmanski vojski, ki je zasedala in plenila po jugovzhodni Evropi vse do Koroške in Furlanije, je izjemen človeški davek plačala Slovenija. Da davkov sploh ne omenjamo. Brez turške vojske, ki je po slovenskih deželah bila sveto vojno, džihad, bi bila današnja Slovenija precej drugačna.

Turki so uničili 200.000 Slovencev

Turki so pobijali in kradli v slovenskih deželah zelo pogosto, prvi znani vpad je bil leta 1408, zadnji na Kranjskem pa 1593. Turški vpadi so prenehali šele z letom 1717, ko so tudi Prekmurci slednjič svobodno zadihali. Prav Prekmurje je plačalo najvišji davek, saj je občutilo celo turško okupacijo in plačevanje davka sultanu. Za Prekmurce je bitka pred Dunajem leta 1683 še toliko bolj pomembno saj se je s to zmago končala turška nadvlada.

Turki so pobili ali zasužnjili približno 200.000 Slovencev. To je bilo ogromno število, saj je število Slovencev leta 1500 znašalo le okoli 514.000 ljudi.

Zelo dobro pozna te stvari kulturni minister, doktor zgodovinskih znanosti Vasko Simonitti, ki je več let proučeval to zgodovinsko obdobje. Njegovo knjigo “Turki so v deželi že”, ki smo jo natačno brali že kot študentje zgodovine, večkrat vzamem v roke.

Nič čudnega, da se je v ljudskem izročilu ohranilo toliko zgodb o junakih, ki so nas branili pred krutimi osvajalci. Nič čudnega, da je prastrah pred Turki postal kolektivni arhetip v narodu.

Dve zmagi krščanske vojske pred Dunajem odmevata tudi v velikem delu Frana Levstika Martinu Krpanu. Čeprav ne vemo natančno, kje je bil ta junak, v katerem se je združilo precej različnih elementov ljudske pripovedi, doma, pa je daleč največ možnosti, da gre za Vrh pri Sv. Trojici pri Pivki.

Historia magistra vitae est

Foto (c): Tino Mamić

Danes se zgodovina ponavlja. Hvala Bogu ne v tako kruti obliki, saj prihajajo v Evropo muslimanski priseljenci mirno. Meja namreč Evropejci ne branimo tako kot smo jih nekoč. Muslimanom si zato svojega življenjskega prostora ni treba utirati z orožjem. A kljub temu najdemo med temi priseljenci orožje: praktično vsi evropski teroristi so muslimani. Še bolj pa skrbi njih miselnost, saj je njihov cilj islamizacija Evrope. Tega običajno ne govorijo glasno, je pa zelo jasno. Nenazadnje se včasih zareče tudi kak voditelj. Turški predsednik Erdogan je tako citiral verze, da so “minareti naši bajoneti, verniki naši vojaki, mošeje pa naše čelade”.

Ne spreglejte
Naloži več